Posvet: Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami v sistemu pomoči
22. 3. 2022, kongresni center MONS, Ljubljana
Avtorica: Dominika Pajnik
»Sem zelo vesela, da sem danes tu srečala ogromno odgovornih ljudi …«, je bil komentar obiskovalke posveta, ki smo ga organizirali pred leti. Tokrat smo ga uporabili kot iztočnico pri organizaciji ponovnega posveta, na katerem smo se sprva povezali strokovni delavci s področij institucionalne vzgoje, socialnega dela in sodstva. A ker otroka vzgaja cela vas, se je na posvetu zbralo preko 200 udeležencev. Poleg strokovnih delavcev iz zgoraj omenjenih področij, so se nam pridružili strokovni delavci osnovnih šol, nevladnih organizacij, svetovalnega centra in drugih služb poklicev pomoči.
Posvet je potekal v torek, dne 22. 3. 2022 v kongresnem centru MONS. Ob odprtju plenarnega dela posveta, se je trlo znanih obrazov. V začetnih nagovorih nas je s polja socialnega dela pozdravila predsednica socialne zbornice, mag. Darja Kuzmanič Korva, ki je opozorila na doprinos in težave, ki so posledica spremembe zakonodaje in imajo vpliv na delovanje centrov za socialno delo. Strukturne spremembe strokovnih centrov je ocenila kot dobrodošle, a potrebujejo ta razmerja in funkcionalnost več pozornosti ter dodatno ureditev. Z vrhovnega sodišča smo gostili mag. Mateja Čujoviča. Sodelujoče je pospremil s tolažbo, da vse sodstvo samo ne uredi s črko zakona in, da je pred nami še vedno obdobje, v katerem zakoni potrebujejo čas in predvsem prakso, da opravijo disfunkcionalnosti. To je bilo razumeti kot v vzpodbudo pri soočanju z novima Družinskim zakonikom in ZOOMTVI, ki pa na dolgi rok postavljata poleg novih razmerij, tudi nove pogoje. S področja pedagogike in institucionalne vzgoje, smo gostili prof. dr. Mitjo Krajnčana s Pedagoške fakultete v Kopru, oddelka za socialno pedagogiko. V govoru se je dotaknil regionalizacije in programske širitve strokovnih centrov. Izpostavil je, da je institucionalna vzgoja s časom pridobivala programe, ki jih je trenutna sprememba pri snovanju strokovnih centrov podprla. Sprejetje zakona je doprineslo predvsem strukturno vzpodbudo po novih programih in novi regionalni organizaciji dela.
Organizaciji posveta sta botrovala omenjena dva zakona, ki sta v zadnjih letih posegla v delo in življenje z otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Tako so bili v drugem delu izpostavljeni glavni poudarki Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki sta jih predstavili pripravili Alja Zajec in Dominika Pajnik ter Družinskega zakonika, ki sta jih predstavili pripravili Ramza Kurtović in Samanta Jančič. Predstavitev je ponudila iztočnice, ki smo jih potrebovali za nadaljnje posvetovalno delo.
V tretjem, morda najbolj pomembnem delu posveta, smo udeleženci po tematskih skupinah obravnavali aktualne težave in priložnosti trenutne situacije dela z omenjeno populacijo. V aktivnem delu posveta smo imeli opredeljenih pet tematskih skupin, ki si logično sledijo, a so bile vsaka zase vodene v samostojnih skupinah. Zanimivo je, da se je interes udeležencev skupin kazal zelo različno. Tako smo imeli v okviru tematskih skupin oblikovali:
- 5 skupin na tematiko Preventivne svetovalne pomoči,
- 3 skupine Nameščanja otrok in mladostnikov ,
- 3 skupine Mladostnik v procesu obravnave,
- 3 skupine Specifični primeri populacije otrok in mladostnikov in sistemski okvirji ter
- ena skupina, ki je obravnavala Spremljanje otrok in mladostnikov po odpustu.
Po vseh temah so udeleženci pripomogli z veliko predlogi in idejami, ki so jih v sklepni predstavitvi predstavili moderatorji skupin. V sklepni debati pa se je nabralo veliko idej, primerov dobrih praks in seveda tudi kritik in pomislekov. Vse predloge in ideje bomo zbrali v povzetkih posveta ter jih posredovali vsem odločevalcem, strokovnim delavcem in drugim deležnikom, ki delujejo na področju otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Foto utrinke si lahko ogledate na FB strani.
Zbornik