Cenjene članice in cenjeni člani,
z navdušenjem vas v imenu izvršnega odbora društva in programsko-organizacijskega odbora kongresa vabim na (že kar) 8. kongres socialne pedagogike!
Kongres bo z mednarodno udeležbo, potekal pa bo od četrtka, 15. oktobra do sobote, 17. oktobra 2020 v Hotelu Planja na Rogli.
Tokratna tema je SKUPNOST V ČASU INDIVIDUALIZMA.
V četrtek, 13.2.2020, smo se v Medgeneracijskem centru v Kranju na strokovnem posvetu “Kje nas šola žuli?”, ki ga je organizirala Sekcija za institucionalno vzgojo, ki deluje pod okriljem ZZSP, zbrali strokovni delavci vzgojnih zavodov, mladinskih domov in stanovanjskih skupin iz vse Slovenije in skupaj razmišljali o dobrih praksah in težavah, s katerimi se srečujemo pri izobraževanju otrok in mladostnikov, ki bivajo v naših institucijah. Tekom uvodnih predavanj in kasneje na delavnicah smo odpirali pomembne teme, ki so bile vezane na:
Kje nas šola žuli? Izzivi pri izobraževanju otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih, stanovanjskih skupinah in mladinskih domovih
Četrtek, 13. februar 2020 ob 09:00–14:00
V LUK – medgeneracijski center, Cesta talcev 7, 4000 Kranj
Spoštovani!
Revija Socialna pedagogika izhaja pod okriljem Združenja za socialno pedagogiko, društva, ki po Sloveniji povezuje socialne pedagoge in pedagoginje. V njej objavljamo znanstvene in strokovne članke povezane s socialno pedagogiko in drugimi znanostmi kot so npr. psihologija, sociologija, pedagogika itd. Revija izhaja več kot 20 let, je ena izmed ključnih domačih publikacij na področju družboslovja in gradnik razvoja socialne pedagogike.
Naša vizija je razvoj stroke in promocija socialne pedagogike doma in v tujini. Poleg tega želimo z revijo doseči široko interdisciplinarnost in prepletanje znanosti in stroke, zato je revija odprta za objave najrazličnejših domačih in tujih strokovnjakov. Vsako leto izide tudi tematska številka, kjer avtorji iz različnih strok podrobneje osvetlijo določeno temo. Tema zadnje številke je bila ena izmed danes bolj aktualnih tem »Kako mladi iščejo pomoč v duševnih in psihosocialnih stiskah«.
Uprava za probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Ustanovljena je bila 1. januarja 2018, s svojim delovanjem je začela 1. aprila istega leta, in sicer s ciljem izvrševanja kazni in ukrepov v skupnosti.
Probacija pomeni izvrševanje kazni v skupnosti namesto v zaporu, katere glavni namen je, da kaznovana oseba opusti kazniva dejanja in se uspešno integrira v skupnost, kar vpliva tudi na zmanjševanje zaporske populacije in večjo varnost v družbi. Prav tako si prizadeva za bolj humano ter učinkovito obravnavo storilcev kaznivih dejanj.
Uprava za probacijo je sestavljena iz centralne enote s sedežem v Ljubljani in petih probacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu. Probacijske enote izvršujejo neposredno strokovno delo z osebami, katerim so naložene skupnostne sankcije, centralna enota pa skrbi za usklajeno delovanje probacijskih enot, izobraževanje kadra in širši razvoj probacije. Probacijski uslužbenci so strokovni delavci z znanji in izkušnjami s področja socialne pedagogike, socialnega dela, pedagogike, psihologije, prava, varstvoslovja in drugih ved.
Avtorica: Simona Lanišek
Povzetek
V prispevku predstavljam svoje interesno področje oz. delo, ki ga izvajam poleg svojega rednega dela v šoli, kjer kot socialna pedagoginja poučujem dodatno strokovno pomoč. Predstavljam primer dobre prakse povezovanja elementov gledališča in ustvarjalnega giba kot odličnega sredstva za buditev otroške radovednosti in ustvarjalnosti, učenja različnih učnih vsebin, medpredmetnega povezovanja, socialnih veščin in ne nazadnje spoznavanja in vpogleda v lastno delovanje. Tekom opisanega projekta sem se srečala z nekaj težavami oz. dilemami, ki pa v nobenem pogledu niso bile povezane z otroki, temveč izključno z mojim lastnim delovanjem. Spodbudile so me k razmišljanju o sebi in iskanju novih, drugačnih možnosti.
Ključne besede: gledališče, ustvarjalni gib, radovednost, ustvarjalnost, lastne zavore.
V »REALNI SEKTOR«
Avtor: Damjan Habe – Habo
HD&H, usposabljanje in svetovanje
Angleški govorni prostor ima lep rek, ki se ga tok dogodkov v gospodarstvu kar drži; »You grow, or you go!« In kot kaže, se je dodobra prijel tudi v socialni pedagogiki. Poklici pomoči in s tem tudi socialna pedagogika že leta niso več samo benevolentno razdajanje po javni upravi in nevladnem sektorju. Z zavedanjem pomena človeških virov v gospodarstvu se je odprla tudi niša za »mehke« veščine, a vprašanje, če se je odprla tudi za socialno pedagogiko in njen diskurz.
Avtor: Bojan Dekleva in študentje_ke socialne pedagogike
Konec leta 2018 so študentke in študentje 4. letnika dodiplomskega študija in podiplomskega študija socialne pedagogike izdelali in izvedli internetno anketo med zaposlenimi socialnimi pedagogi_njami. Vabilo k anketiranju so poslali nad 100 starejšim kolegicam_om, ki so z njimi že pred tem izvedli intervjuje. Od vseh teh se je na anketo odzvalo 71 oseb. Iskrena hvala vsem vam!
Zaradi potrebe po izboljšanju kvalitete dela v vzgojnih zavodih za otroke in mladostnike se je 18. 10. 2018 v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora sestala delovna skupina: dva strokovna delavca iz VIZ Višnja Gora, sindikalni zaupniki iz večine vzgojnih zavodov (ostali so opravičili prisotnost), predstavnik aktiva ravnateljev vzgojnih zavodov, predsednik sekcije ČVM pri Društvu specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, predstavnica Združenja za socialno pedagogiko, pravnik pri SVIZ in pomočnik glavnega tajnika pri SVIZ.
1) PROJEKTNI INKUBATOR NA PEDAGOŠKI FAKULTETI
Neuporabljen prostor na Pedagoški fakulteti (podpritličje zahod, pred zaklonišči) bomo preoblikovali v projektni inkubator – prostor, ki ga bodo študenti lahko uporabljali za skupinsko delo na projektnih nalogah.
Ideja projekta se je porodila iz naše lastne potrebe po mirnem in urejenem prostoru oziroma iz dilem, s katerimi smo se tekom projektnega dela srečevali. Na Pedagoški fakulteti smo nato opravili anketo s študenti, ki je potrdila naše hipoteze – da se študenti na fakulteti srečujejo s številnimi dilemami glede prostora za učinkovito projektno delo in da bi si želeli več takih prostorov. Ena od zanimivosti, ki jih je anketa pokazala, je tudi ta, da se skupinsko delo oziroma interakcije v veliki meri selijo v virtualni svet (skype, chati …).