Tema kongresa

Letošnji programski odbor si je za nosilno temo jesenskega kongresa izbral temo skupnosti. Skupnost je osrednji socialnopedagoški koncept, ki definira njena teoretična in praktična prizadevanja in našo stroko dela posebno v primerjavi s sorodnimi strokami. Zgodovinsko gledano se je socialna pedagogika vzpostavila ravno na podlagi vstopanja v življenjska polja svojih uporabnikov, fenomenološkega razumevanja pomenov skupnosti ter na podlagi usmerjenosti v krepitev moči že obstoječih skupnosti in kreiranja novih.

 Izraz »skupnost« ima različne konotacije in vidike. Pogosto prisotno je romantiziranje tradicionalne skupnosti (ki je nekoč bila, ali naj bi bila …) kot odziv na stiske osamljenosti v sodobnem atomiziranem in individualiziranem svetu. Možen odziv stroke na to pojmovanje je poskus nadomeščanja tega primanjkljaja. To se lahko udejanja na različne načine:

  • na način instrumentalizacije, z ustvarjanjem segregiranih, umetnih, institucionalnih skupnosti;
  • s podporo samopomočnim procesom v okvirih obstoječih življenjskih polij;
  • z delovanjem s so-udeležbo in so-ustvarjanjem novih skupnosti, torej skupaj z ljudmi, ki izkušajo izključenost.

 Skupnost danes posamezniku ne more več garantirati doživljenjskih odgovorov ter dokončne pripadnosti, ker je družbeno življenje postalo preveč fluidno in se prehitro spreminja. V spremenjenih razmerah ni več poti nazaj k nekdanji trdnosti, kar je skupnost predstavljala nekoč. Zaradi tega je pomembno v spreminjajočih se kontekstih na novo iskati oporišča ali sidrišča skupnosti, pa čeprav instantnih, začasnih, prehodnih, virtualnih, vmesnih, kajti vizija »povratka nazaj« je utopična in iluzorna.

Skupnostna usmerjenost socialne pedagogike oz. uveljavljanje vrednote skupnosti v socialnopedagoškem delu lahko predstavlja protiutež ključnim negativnim izzivom današnjega časa (izguba lokalne podstati življenja; osamljenost; tekmovalnost; odvisnost od zunanjih heteronomnih kriterijev, kot npr. storilnosti  ki je sama sebi namen; izguba virov medosebnih priznanj in potrditev v povezavi z anksioznostjo, depresijo in narcističnim hlastanjem po uveljavitvah; individualizem; atomizacija; izguba orientacije zaradi vse večje kompleksnosti družbenih procesov; itd.)

 Skupnostno usmerjenost lahko na področju socialno pedagoškega dela uresničujemo na vrsto različnih načinov:

  • v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ko pri svojem delu nagovarjamo skupino in skupnost in ne le posameznika, oz. slednjega razumemo kot vpetega v širše družbene kontekste;
  • v izvendružinski vzgoji z odpiranjem institucij, delovanjem v skupnosti,  povezovanjem s subjekti iz posameznikovega življenjskega okolja, s sprejetjem naloge razvoja socialnih mrež kot pomembne ali prioritetne naloge socialne pedagogike, z mobilnim/terenskim delovanjem;
  • pri delu z družinami z uvajanjem prožnih oblik podpore ranljivim družinam v njihovem življenjskem okolju;
  • v mladinskem delu z odpiranjem novih ali krepitvijo obstoječih prostorov, ki so namenjeni vzpostavljanju mladinskih skupnosti in podpornih mrež, ki niso zavezane kriterijem tekmovalnosti in storilnosti;
  • z zavedanjem tega, kako so hitre družbene spremembe v nekaj desetletji razkrojile mnoge skupnosti, kar je še posebej prizadelo starejše, ki so v večjem tveganju za osamljenost ali celo zapuščenost, bodisi v ruralnih območjih ali pa v urbanih soseskah;
  • s spodbujanjem procesov deinstitucionalizacije in prehoda v skupnostne oblike bivanja za vse člane družbe, ne glede na njihovo morebitno oviranost;
  • s spodbujanjem civilno družbenih pobud za odzivanjem na novo nastajajoče potrebe posameznikov in skupnosti v pogojih drveče individualizacij (npr. z razvijanjem dnevnih centrov in terenskega/mobilnega dela);
  • z razvojem zagovorništva in krepitvijo podpornih mrež posebej družbeno razvrednotenih ali marginaliziranih skupin, kot so begunci, Romi, brezdomci;
  • itd.

V zvezi z zgoraj omenjenimi vidiki skupnosti pričakujemo, da boste udeleženke in udeleženci kongresa poročali tudi o svojih razmišljanjih in navezavah na to temo, tako osebnih kot strokovnih, ki se lahko razlikujejo od zgoraj razgrnjenih pogledov. V vse bolj kompleksni družbi je pomembno vzdrževati stalno odprto polje refleksije naših življenj in stroke. Kongres vidimo kot priložnost za skupno razmišljanje in konceptualizacijo spreminjajočih se razmerij med skupnostjo in individualizmom.

ŠPELA RAZPOTNIK IN BOJAN DEKLEVA

Pišite nam in povežite se

V ZZSP si želimo čim več komunikacije z in med člani, pa tudi z vsemi ostalimi, zainteresiranimi za socialno pedagoške teme.

  • Bi se morda z veseljem udeležili kakšnega izobraževanja na določeno temo?
  • Bi se želeli vključiti v katero od aktivnosti ali biti njen nosilec/nosilka?
  • Pogrešate kakšno vsebino v biltenu ali na spletni strani?
  • Imate mnenje o kakšni temi, ki zadeva socialno pedagogiko, in bi ga radi podelili z ostalimi?
  • Bi nam radi kaj sporočili?

Pišite nam! Poštni predal, kjer pričakujemo vašo pošto: info@zzsp.org

Ali nas poiščite na FB strani in v FB skupini.

Donacija dohodnine

Državljani imamo sorazmerno malo nadzora nad porabo denarja, ki ga vplačamo v državno blagajno v obliki davkov. Vsak, ki oddaja dohodninsko napoved v Sloveniji, pa ima po zakonodaji možnost, da usmerja 0,5 % dohodnine tako, kot želi sam.

Na člane in vse, ki spremljate naše delo, se obračamo s prošnjo, da nam podarite svoj 0,5% delež dohodnine, kot vam to omogoča država. To lahko storite tako, da izpolnete obrazec (ali namero sporočite preko sistema eDavki) in ga posredujete davčnemu uradu.

Za izpolnjevanje potrebujete naslednje podatke: Združenje za socialno pedagogiko, davčna številka 57411832 in delež dohodnine, ki ga želite nameniti.

Hvala!