Avtor: Bojan Dekleva in študentje_ke socialne pedagogike
Konec leta 2018 so študentke in študentje 4. letnika dodiplomskega študija in podiplomskega študija socialne pedagogike izdelali in izvedli internetno anketo med zaposlenimi socialnimi pedagogi_njami. Vabilo k anketiranju so poslali nad 100 starejšim kolegicam_om, ki so z njimi že pred tem izvedli intervjuje. Od vseh teh se je na anketo odzvalo 71 oseb. Iskrena hvala vsem vam!
V anketi so bila vprašanja o zaposlitvi, delovnih pogojih, iskanju prve službe, tudi višini plače in shajanju s financami, profesionalni podpori (superviziji) in delovnih obremenitvah. To so bila vse področja, ki so zanimala naše študente_ke ob koncu študija in pred prehodom v svet plačanega dela.
Poudariti moramo še, da vzorec anketiranih ni reprezentativen vzorec socialnih pedagoginj_ov, vseeno pa vsebuje zanimive podatke. V Biltenu vam jih bomo prikazali v dveh nadaljevanjih.
V vzorcu je bilo 68 žensk in trije moški, nihče se ni opredelil drugače. Stari so bili od 25 do 47 let s povprečjem pri cca 32,6 let. Največ jih je imelo 3-10 let delovne prakse, veliko pa tudi manj kot tri leta ali med 10 in 15 let. Največ (42 %) jih je delalo v osrednjeslovenski regiji, drugi pa v vseh ostalih. Anketirani so delali najpogosteje v šolah (54 %), še vedno pogosto v vzgojnih zavodih, mladinskih domovih ali stanovanjskih skupinah (31 %), precej manj v vrtcih (8 %), ostali pa drugod (CSD, zapor, nevladna organizacija, s.p.).
Pri veliki večini (80 %) je bila njihova prva zaposlitev s pogodbo o zaposlitvi, pri ostalih pa s podjemno ali avtorsko pogodbo in še drugače. Svojo prvo zaposlitev so v povprečju aktivno iskali malo več kot 3 mesece, medtem ko je najdaljše tako obdobje trajalo eno leto in dva meseca. Za službo so najpogosteje (31 %) izvedeli na spletni strani namenjeni iskanju dela, le malo redkeje (24 %) pa so se zaposlili tam, kjer so prej delali prostovoljno ali študentsko (plačano) delo. Na zavodu za zaposlovanje je svojo prvo službo našlo 11 % vseh. 30 % vseh meni, da so jim bile pri iskanju prve zaposlitve v pomoč veze in poznanstva, ki ste jih pridobili pri opravljanju prostovoljnega dela, na fakulteti – odnos s profesorji, sodelovanje pri projektih.
Razen dveh imajo vsi zaposlitev s polnim delovnim časom. Največja odstotka zaposlenih svojo neto plačo uvršča v razreda 1.100-1.999 € (29 %) in 1.200-1.299 € (23 %). Samo 10 % jih ima plačo nad 1.500 € mesečno, 12 % pa pod 1.000 €. 73 % jih ima samo službo s polnim delovnim časom in poleg tega ne zaslužijo ničesar dodatno, kar 24 % pa jih poleg službe s polnim delovnim časom dela (in zasluži) še dodatno. Večina slednjih (80 %) pravi, da glavni razlog za dodatno delo ni dodatni zaslužek, ampak najpogosteje razvijanje lastnih kompetenc. Velika večina (70 %) jih je z ekonomskim standardom, ki jim ga omogoča njihov prihodek, še kar zadovoljnih, 17 % je zelo zadovoljnih, 10 % niti ne, 3 % pa sploh ne.
Enaka odstotka vseh (po 39 %) menita, da delata po 6-8 ali 8-10 ur dnevno. Le 4 % delajo 10-12 ur dnevno.
V tem prispevku si poglejmo še nekaj podatkov o pogojih dela.
- 84 % jih nikoli ne dela ponoči, od preostalih 16 % pa najpogosteje delajo 4-6 noči mesečno. Ti, ki delajo ponoči, so s tem pretežno zadovoljni.
- Polovica vseh nikoli ne dela na praznične dneve, od druge polovice pa jih največ dela 1-3 takih dni na leto. Ti, ki delajo na dela proste dneve, so s tem večinsko zadovoljni.
- Skoraj polovica vseh nikoli ne dela na ob sobotah ali nedeljah, od druge polovice pa jih največ dela 1-3 takih dni na mesec. Ti, ki delajo tudi ob sobotah ali nedeljah, so s tem večinsko zadovoljni.
- Enaka deleža anketiranih (45 %) pravita, da morajo občasno priti v službo na nujen poziv, ali pa da se to ne zgodi nikoli. Večini (62 %) ni treba biti v stalni pripravljenosti zaradi službe v času izven dela (tako, da bi se morali oglašati na telefon), od preostalih 38 % pa dvema tretjinama to ni všeč.
Dopusta imajo anketirani od 14 do 50 dni letno, povprečno pa 29,6 dni. Velika večina (84 %) jih je s količino dopusta zadovoljnih.
Na vprašanje, kako pogosto imajo na delovnem mestu možnost, da odmor zares izkoristijo zase, jih 41 % odgovorilo da redko, 38 % da nikoli, 21 % pa da pogosto ali vedno.
Največji delež anketiranih (66 %) ima delovnik natančno določen, tako da ni dovoljenega nobenega odstopanja časa prihoda v službo, 19 % pa jih ima fleksibilen delovnik, tako da v službo lahko prihajajo v določenem terminskem obdobju (od-do).
Kar 60 % jih pravi, da morajo občasno delati več ur na dan, kot jim to določa pogodba o delovnem razmerju, 14 % jih mora tako delati pogosto, 26 % pa nikoli. Od teh, ki vsaj občasno delajo več časa, kot je zapisano v pogodbi, jih 70 % meni, da je to zahteva službe, ravno toliko jih pravi, da ker želijo delati kvalitetno, potrebujejo zato več časa kot je predvideno, 63 % jih pravi, da imajo preobilico dela, 28 % pa, da delajo tako zaradi veselja do dela.
To je bilo nekaj od mnogih številk, ki jih je dala naša anketa. Se v njih najdemo? Je možno sprejeti splošni zaključek, da je anketirani vzorec zaposlenih socialnih pedagogov_inj s svojim delom pretežno zadovoljen? Kaj pa je s tistimi, ki ne sestavljajo »pretežnih« skupin ali najpogostejših odgovorov?
V prihodnjem Biltenu pa bomo povzeli še ugotovitve iz drugih področij, ki jih je anketa zajela.
Bojan Dekleva in študentje_ke socialne pedagogike