Predstavljamo vam plenarne predavatelje, celoten program in urnik pa bosta objavljena kmalu.
MATIC GREŠAK – Me lahko držiš?
Matic Grešak je na Ljubljanski Pedagoški fakulteti zaključil magistrski študij socialne pedagogike in sicer z nalogo z naslovom: Družbenost duševnih stisk v luči teorije Ericha Fromma. Po študijski izmenjavi v Tubingenu, se je odločil, da še nekaj let ostane v Nemčiji. Tam je najprej sodeloval v intenzivnem individualnem socialno pedagoškem projektu – z enim od “razbijalcev sistemov” sta se odpravila na dvomesečni pohod. Pred kratkim je začel s pisanjem doktorata, kjer se ukvarja s konceptoma odtujenosti in resonance in njunima pomenoma za socialno pedagogiko.
Od začetka leta 2022 je zaposlen v stanovanjski skupini društva za psihoanalitsko socialno delo, kjer delajo in skrbijo za sedem otrok in mladostnikov, označenih kot “mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami” in s tega področja bo črpal v svojem predavanju. Nekaj bo povedal o zgodovini in idejnem ozadju psihoanalitskega socialnega dela, ga povezal tudi s socialno pedagogiko, nato pa na podlagi konkretnega primera poskušal osvetliti nekaj konceptov, ki so bistveni za naš način dela. Eden izmed njegovih namenov je tudi odpreti prostor za nove premisleke ter uvide v delo na tem področju v Sloveniji.
NINA UKMAR MEZINEC – Med algoritmom in odnosom – vloga socialne pedagogike v digitalnem svetu
Svojo poklicno pot je začela kot socialna pedagoginja v osnovni šoli, kjer je bila zaposlena dve leti. Od leta 2019 je zaposlena v Policiji, na Generalni policijski upravi, v Oddelku za mladoletniško kriminaliteto. Področja dela, s katerimi se pobližje ukvarja, so nasilje v družini, spolne zlorabe, spletne spolne zlorabe ter vsa kazniva dejanja, v katerih so otroci in mladostniki bodisi žrtve bodisi povzročitelji. Je certificirana izvajalka forenzičnih intervjujev po odredbi sodišča z otroki, ki so žrtve najhujših oblik spolnih zlorab in zanemarjanja. Pri svojem delu se veliko ukvarja s preventivnimi programi za otroke in mladostnike na temo različnih oblik nasilja, prav tako izvaja številna predavanja za starše in različne strokovne skupine (fakultete, pedagoški delavci, usposabljanja pravosodnih delavcev ipd.). Pripravlja in izvaja usposabljanja za policiste. Je večkratna gostujoča predavateljica v evropskih programih usposabljanja policistov (CEPOL) s področja opravljanja razgovorov z otroki in preventivnih ukrepov.
Splet in pametne naprave do potankosti nadzorujejo in usmerjajo naše življenje, saj vplivajo na to, kako živimo, komuniciramo, vzpostavljamo odnose in preživljamo prosti čas. V predavanju se bomo pobliže ukvarjali z vprašanjem, kako je digitalno okolje spremenilo/ spreminja odraščanje otrok in mladostnikov ter kaj to pomeni za delo socialnih pedagogov. Za mlade pametne naprave niso samo orodje, ampak so del njihovega življenja, saj tam oblikujejo njihove izkušnje, vzpostavljajo odnose ter občutek pripadnosti in lastne vrednosti. To prinaša tudi različna tveganja in nevarnosti, ki so jim pri ‘surfanju’ po internetnem oceanu izpostavljeni najmlajši uporabniki, saj določena nepremišljena, nasilna in naivna dejanja lahko hitro postanejo prepovedana, škodljiva, če ne celo kazniva.Še posebno pomembno je razumevanje pomena spletnih interakcij za otroke in mladostnike, primerjanja z drugimi in občutek stalne dosegljivosti, kar lahko za mlajše uporabnike predstavlja velik pritisk in breme. Zaključek predavanja bo usmerjen v preventivo ter vlogo socialnih pedagogov pri pomoči mladim, da se bodo v digitalnem svetu lažje znašli, varneje počutili, predvsem pa v poplavi neprimernih, nevarnih, nasilnih in neprimernih spletnih vsebin ohranili občutek za to, kar je dobro, resnično, primerno in vredno pozornosti. Občutek varnosti, slišanosti, podpore in razumevanja se namreč lahko gradi skozi odnose, ki jih splet pametne naprave ne morejo nadomestiti.
HELENA AMBROŽIČ – Umetnost premoščanja
Helena Ambrožič je socialna pedagoginja, ki pusti pečat, kjerkoli živi in deluje. Doslej je strokovno delovala na več področjih: znotraj nevladnih organizacij Slovenska filantropija in Kralji ulice ter kot asistentka na Pedagoški fakulteti na oddelku za socialno pedagogiko. Je tudi strokovnjakinja s področja duševnega zdravja, med drugim je raziskovala področje opuščanja psihiatričnih zdravil z uporabniške perspektive. Trenutno pa dela na osnovni šoli, kjer spoznava, na lastni koži občuti ter tudi počasi a vztrajno premika rigidne institucionalne meje. Kjerkoli deluje, brezkompromisno ter vztrajno udejanja socialno pedagoške koncepte in se trdno postavi na tla z uporabniki, od koder lahko skupaj preizkušajo meje in priložnosti danih situacij. Zavezana je odnosnosti, udeleženosti, soustvarjanju ter emancipatornemu delovanju v življenskem polju, njena začimba pa je vzeti si čas za usklajevanje vselej raznolikih pogledov. Njeni iskrivi vpogledi v kompleksne situacije, ki jih tudi nadvse spretno ubesedi, navdihujejo tako tiste, s katerimi sodeluje, pa tudi širšo socialno pedagoško skupnost.
Zadnjih nekaj let gradi mostove v službi izvajalke dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Kmalu je prepoznala, da je za dobro delo potrebno več od slepega sledenja podani projektni dokumentaciji (tj. zakonodajnemu okviru, pričakovanjem kolektiva in vzgojno-izobraževalnega sistema idr.) in da mora z otroki, starši in sodelavkami ter sodelavci nujno soustvarjati idejo o tem, kam gredo. Zato skupaj načrtujejo, kopljejo, gradijo, rušijo, krpajo… Neštetokrat se znajde pred izzivom, da med njo in otrokom, starši, institucijami idr. še ni zgrajenega mostu. Pot se zdi strma, polna preprek in ovir – po neštetih padcih pa ima tudi že precej odrgnjena kolena. V vlogi gradbenice v osrčje svojega dela vsakič znova postavlja odnos, ki je hkrati orodje in cilj njenega delovanja ter najvišje dobro sam po sebi. Za doseganje tega cilja pa mora presegati stereotipno vlogo učiteljice ob sočasnem zavedanju (ne)moči, ki jo prinaša njena titula. Najraje to naredi tako, da se s svojimi učenci uleže tudi na tla, pogleda na stvari iz horizontalne perspektive in tako aktivno neguje svojo amatersko držo, ki jo razume kot nujno alternativo specializirani profesionalnosti, h kateri je nenehno klicana. S prispevkom bi rada poslušalke in poslušalce povabila h krepitvi te drže, odučevanju, igrivosti v odnosih, zavračanju strokovnjaštva, preseganju vrzeli, ki jih prinaša vloga strokovnjaka, in vračanju fokusa k stiku z osebo, ki sedi pred nami ali leži ob nas.
LUKA MRAK – Miti, tripi in stereotipi o drogah in življenju z njimi: kako čez vodo tam, kjer ni mostov
Luka Mrak je socialni delavec, ki svoje strokovno zanimanje in delo posveča predvsem ranljivim skupinam, duševnemu zdravju ter področju uporabe drog. Med opravljanjem prakse v Københavnu na Danskem se je kot terenski delavec srečeval z brezdomnimi osebami, nato pa je svojo prvo zaposlitev opravljal v varni sobi Café Dugnad, ki je bila leta 2009 zametek danes največje varne sobe na svetu – H17. Od takrat ostaja tesno povezan s področjem uporabe drog. Od leta 2010 vodi program terenskega dela v nevladni organizaciji ŠENT, poleg tega pa aktivno sodeluje v številnih projektih v lokalnem, državnem in mednarodnem prostoru, ki se nanašajo na področje uporabe drog ter drugih socialnovarstvenih tematik. Med pomembnejšimi projekti v zadnjem obdobju je Goriška varna soba, ki predstavlja prvi tovrstni program v slovenskem prostoru.
Prispevek kritično obravnava prevladujoče predstave o zasvojenosti in uporabi drog ter opozarja na omejitve individualiziranega in biomedicinskega razumevanja stisk ljudi, s katerimi se predavatelj najpogosteje srečuje v programih zmanjševanja škode. Pri svojem delu se namesto z vprašanji, ki vzroke stisk iščejo znotraj posameznika, ukvarja predvsem z vprašanjem, kaj človek potrebuje za zdravo, manj tvegano, vključujoče in polnovredno življenje, ki ga lahko ustvarja po lastni meri in nanj gleda s ponosom. Ob tem posebej poudarja pomen socialnih odnosov, življenjskih okoliščin in občutka pripadnosti, ki lahko pomembno vplivajo tako na nastanek stisk (zasvojenosti) kot tudi na okrevanje. Na podlagi dolgoletnih izkušenj ter domačih in mednarodnih primerov dobrih praks prispevek predstavi paradigmo zmanjševanja škode kot učinkovit javnozdravstveni pristop, ki zmanjšuje smrtnost, zdravstvene zaplete in stigmo ter omogoča vključevanje ljudi v podporne storitve brez pogojevanja z abstinenco. Posebna pozornost je namenjena avtonomiji uporabnikov, vključevanju ljudi z lastno izkušnjo v razvoj storitev ter pomenu ohranjanja njihovega dostojanstva pri strokovnem delu. Prispevek izpostavlja vpliv družbenih stereotipov in stigmatizacije na kakovost življenja ljudi, ki uporabljajo droge, ter opozarja, da razčlovečenje, h kateremu v večji ali manjši meri prispevamo vsi, predstavlja tudi javnozdravstveno tveganje. S povezovanjem spoznanj socialnega dela, področja uporabe drog in javnega zdravja zagovarja razumevanje zasvojenosti kot kompleksnega biopsihosocialnega pojava, pri katerem so ključni povezanost, varnost in smisel. Eno osrednjih sporočil prispevka je, da trajnih sprememb ni temveč predvsem z ustvarjanjem bolj vključujočih , pravičnih in podpornih družbenih okolij, ki v prvi vrsti omogočajo, da vsak sam, ob drugih, razvija ter spreminja predvsem sebe in svoje potenciale.
TINA REZAR – Mostovi med besedami in dejanji: komunikacija z mladostniki v kriznih situacijah, presoja tveganja, razumevanje in obvladovanje mladostniške krize, prepoznavanje samomorilnega tveganja in učinkovito posredovanje pri mladostnikih
Tina Rezar je po izobrazbi profesorica nemškega jezika, pedagoginja in magistrica zakonskih in družinskih študij. Trenutno je zaposlena v Osnovni šoli Griže, do 31. 12. 2025 je svoje delo opravljala v svetovalni službi Dijaškega doma Vič, kjer imajo nastanjenih približno 200 dijakov in 400 študentov. Pri delu z mladostniško populacijo neizmerno uživa in ga jemlje kot veliko poslanstvo. V službo vsakodnevno prinaša pozitivno naravnanost, radost, upanje in toplino, ljubezen, ki jo vsi potrebujemo. Aktivna je na področju vzgoje in izobraževanja, med drugim je predsednica sindikalne konference sekcije svetovalnih delavcev (SVIZ) in podpredsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije. Sodeluje tudi kot spletna svetovalka pri programu TO SEM JAZ, pod okriljem NIJZ, kjer odgovarja na anonimna vprašanja mladostnikov v stiski. Pogosto se udeleži raznih mladinskih oddaj, okroglih miz, dogodkov na temo duševnega zdravja naše mladine in sodeluje na javnih razpravah o vzgoji in izobraževanju, mednarodnih konferencah, strokovnih posvetih ipd. Izvaja tudi predavanja za širšo javnost z različnimi tematikami v okviru Društva UP, predavanja za starše na osnovnih in srednjih šolah, delavnice za mladostnike ipd.
Čaka nas vrtoglavo popotovanje skozi različne vsebine. Dobrodošli v viharju! Se vam včasih zdi, da je mladostniški um neprehodna džungla, polna hormonskih eksplozij in nevroloških preobratov? Niste edini. Ta prispevek vas popelje naravnost v središče miselnih procesov v obdobju mladostništva, ko gre vse narobe – od nevronov, ki med odraščanjem doživljajo “prenovo”, do trenutkov, ko stres popolnoma prevzame nadzor, zoži mišljenje in sproži impulzivna dejanja. Prispevek osvetljuje kompleksne krizne situacije v obdobju mladostništva, pri čemer izhaja iz specifik nevrobiološkega razvoja in hormonskega nihanja, ki pomembno sooblikujeta mladostnikov življenjski prostor. Osredotoča se na razumevanje psihološkega stanja v akutni stiski, ko stresni dejavniki povzročijo zoženje mišljenja in visoko stopnjo impulzivnosti. Skupaj bomo dešifrirali skrite klice na pomoč. Naučili se bomo prepoznavati verbalne in neverbalne znake samopoškodbenega vedenja ter samomorilnosti v praksi (ali pa bomo slednje osvežili). V realnem času bomo tehtali dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike ter se prelevili v mojstre krizne komunikacije, ki zmorejo odkriti, postaviti in vzdržati mostove. Spoznali boste, katere besede gradijo mostov rešitvam, katere jih dokončno podrejo in kako umiriti strasti, ko so v igri še različne psihoaktivne substance, alkohol, težave v duševnem zdravju ali družinski spori. Kriza pa se ne zaključi z umiritvijo situacije. Prispevek zato zaokrožujejo jasni protokoli medinstitucionalnega sodelovanja ter predaje zdravstvenim službam. Za konec pa bomo poskrbeli za najpomembnejše: za vas. V luči skrbi za strokovnjaka bodo prestavljene strategije za preprečevanje sekundarne travmatizacije in krepitev profesionalne psihološke odpornosti skozi tehnike razbremenitve. Pripravite se na praktičen, dinamičen in nujen most do preživetja na terenu!
