- http://zzsp.org/posvet-2022/
- https://zzsp.org/8-kongres/
Multidisciplinarni posvet- križišče strok
Posvet: Otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami v sistemu pomoči
22. 3. 2022, kongresni center MONS, Ljubljana
Avtorica: Dominika Pajnik
»Sem zelo vesela, da sem danes tu srečala ogromno odgovornih ljudi …«, je bil komentar obiskovalke posveta, ki smo ga organizirali pred leti. Tokrat smo ga uporabili kot iztočnico pri organizaciji ponovnega posveta, na katerem smo se sprva povezali strokovni delavci s področij institucionalne vzgoje, socialnega dela in sodstva. A ker otroka vzgaja cela vas, se je na posvetu zbralo preko 200 udeležencev. Poleg strokovnih delavcev iz zgoraj omenjenih področij, so se nam pridružili strokovni delavci osnovnih šol, nevladnih organizacij, svetovalnega centra in drugih služb poklicev pomoči.
Vabilo na posvet 2022
Združenje za socialno pedagogiko v sodelovanju s strokovnimi delavci
strokovnih centrov in centrov za socialno delo organizira posvet
OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI
V SISTEMU POMOČI IN PODPORE
dne 22. 3. 2022 v Hotelu Mons Ljubljana
POZIV K PLAČILU ČLANARINE
K plačilu članarine vsako leto večkrat pozovemo, kljub temu članarino žal plačuje le od 12% do največ 20% članic in članov.
Ker so članarine najpomembnejši vir financiranja in je od njih odvisen obstoj društva, vas prosimo, da poravnate letošnjo članarino, pa tudi za pretekla leta, v kolikor jih še niste.
Letos je to še toliko bolj pomembno, saj je revija Socialna pedagogika s strani edinega financerja ARRS prejela samo 14 % sredstev v primerjavi s preteklimi obdobji financiranja. V preteklosti je prejela 6.398,20 EUR letno, zdaj pa samo še 901,26 EUR letno.
21. srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli
Srečanja, ki je potekalo v torek, 29. 3. 2022, preko spletne platforme ZOOM, se je udeležilo 44 članic. Tokrat smo upoštevali predlog članov in srečanje namenili socialno pedagoški diagnostiki, saj je to področje, ki nam očitno odpira kar nekaj vprašanj.
Na naše povabilo se je prijazno odzvala Nina Amon Podobnikar, asistentka na oddelku za socialno pedagogiko (PeF Lj), ki nam je predstavila socialno pedagoško ocenjevanje in uporabo kreativnih medijev v fazi zbiranja informacij. Omenjen razlagalni biografski pristop nam omogoča boljši vpogled v življenjski svet otroka/mladostnika, s tem pa lažje ocenjevanje njegovih potreb in načrtovanje pomoči. Ob tem smo omenjali tudi uporabo tehnike diamanta, nedokončanih stavkov, uporabo fotografij ipd. V drugem delu smo osvetlile morebitne težave oziroma dileme, na katere pri praktičnem delu naletimo. Izpostavile smo, da nas najpogosteje obremenjuje pomanjkanje časa za izpeljavo podrobnejše diagnostike, način beleženja intervjuja (snemanje) in občasna potreba po bolj strukturiranem načinu diagnostike (v obliki vprašalnika). Članice smo si izmenjale izkušnje še o nekaj drugih metodah, ki jih uporabljamo pri socialno pedagoški diagnostiki (SNAP-V, opazovanje v razredu (intervalno beleženje), analiza funkcije vedenja ipd.).
Na srečanju je bila s strani predstavnic fakultete podana tudi pobuda o sodelovanju o tej temi. Če se kdo vidi v tem, da bi izkušnje iz prakse podelil z njimi, se lahko obrne na nas in ga bomo usmerili naprej. Upamo, da se na naslednjem srečanju, ki ga načrtujemo konec meseca maja, vidimo zopet v živo.
20. srečanje Sekcije socialne pedagoginje in pedagogi v šoli
Tokratnega, jubilejnega, 20. srečanja se je udeležilo rekordno število članov sekcije in sicer 44. Tega smo članice odbora sekcije izredno vesele, saj je to znak, da kljub temu, da trenutno ne moremo delovati »v živo«, naše strokovno sodelovanje teče več kot odlično. Dobili smo se na spletni platformi ZOOM, v sredo, 10. 11. 2021.
19. srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli
Tokratno srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli, ki je potekalo, 2. 6. 2021, preko spletne platforme Zoom, smo namenili aktualni problematiki digitalne zasvojenosti med mladimi. Gostili smo socialnega pedagoga Roka Gumzeja, ki nam je predstavil delo Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta – LogOut. V svoji predstavitvi je izpostavil razliko med varno in prekomerno uporabo interneta ter zasvojenostjo. Udeleženkam je predstavil načine pomoči in programe, ki jih center ponuja.
18. srečanje sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli
Srečanje, ki smo ga tokrat posvetili vlogi socialnega pedagoga v času epidemije, je potekalo v torek, 30. 3. 2021, preko spletne platforme Zoom. Obravnavali smo aktualno šolsko situacijo v času epidemije, ki se dotika vloge socialnega pedagoga – vračanje učencev v šolo, stiske, ki jih otroci doživljajo ter iskanje možnosti, s katerimi lahko socialni pedagogi v dani situaciji razvijamo in krepimo močna področja učencev ter jih učimo socialnih veščin in drugih spretnosti.
Pismo podpore šolskim svetovalnim delavcem
Tudi ZZSP in SSPŠ podpirata poziv svetovalnih delavk in delavcev
S strani šolskih svetovalnih delavcev je bila na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podana pobuda za spremembo normativov na področju svetovalnega dela. Seveda jih tudi v Združenju za socialno pedagogiko in Sekciji socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli pri njihovem predlogu podpiramo, saj tudi sami opažamo preobremenjenost šolskih svetovalnih delavcev in obenem naraščajoče stiske otrok in mladostnikov. Želimo jim, da se njihove vrste kmalu okrepijo!
Socialnopedagoški odnos v luči neznanega in mogočega
Andreja Grobelšek, dr. soc. ped.
Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje
andreja.grobelsek@gmail.com
Povzetek
Odnos, ki ga vzpostavljamo socialne pedagoginje in socialni pedagogi z ljudmi, s katerimi se srečujemo v strokovnem okolju, do različnih kontekstov in situacij, v katerih delujemo, in ne nazadnje do samega sebe, vidim kot temeljno »orodje« našega delovanja. V času spremenjenih razmer in nove normalnosti/realnosti, kot pogosto slišimo v tem času pandemije, ko vsak osebno začuti, kaj dejansko pomeni živeti v postmoderni družbi globalnih tveganj, se sprašujem, kako se ta odnos spreminja in kakšne oblike zavzema. Živimo in delamo namreč v nekem »vmesnem« času, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo od prihodnosti, marsikateri način, ki smo ga pri strokovnem delu poznali, pa vsaj trenutno ni mogoč.
V prispevku skušam utemeljiti, da je tudi pri delu na daljavo odnos živ in oseben ter ga je moč začutiti, doživeti, se nas dotakne, premakne, poveže, vendar pa nam je način, na katerega se to zgodi, (še) neznan. Znašli smo se v času in situaciji, ki nam pokaže, da smo pri svojem delu vsi na nek način »hendikepirani« in ranljivi (in končno je to normalno), pa vendar nam prav ta pozicija odpira nove možnosti za drugačen stik. Z odprto držo in pristno radovednostjo lahko odkrivamo nove razsežnosti mogočega, s čimer se obrne percepcija sveta okrog nas – kar vidimo, lahko tudi začutimo. Odnos, ki ga vzpostavljamo z drugimi, ima namreč vedno svoj odziv tudi v nas samih. Vedno se zgodi, in to ne glede na to, kje se srečamo (v živo ali s pomočjo tehnologije). V prispevku razmišljam, kaj vse je pri vzpostavljanju odnosa z ljudmi, s katerimi smo v stiku, pri delu na daljavo mogoče. Pri tem se osredotočam predvsem na kontekst in okolje ljudi, s katerimi vzpostavljamo odnos pri svojem delu, ter na pomen vidnih in zvočnih zaznav za vzpostavljanje medosebne povezanosti pri srečanju z njimi.
Ključne besede : socialna pedagogika, odnos, socialna distanca, refleksija, »nova normalnost«, nova marginaliziranost, komunikacija
Celoten članek si lahko naložite tu:
Socialna pedagogika in skupnost v času »socialne distance«
Špela Razpotnik, dr. soc. ped.
Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
spela.razpotnik@guest.arnes.si
Povzetek
V predavanju bom raziskovala različna mogoča razmerja med socialno pedagogiko in skupnostjo, ki sta tradicionalno sicer tesno povezana koncepta, vendar pa imata tako prvi kot drugi več različnih mogočih načinov razumevanja in konotacij. Njun preplet prinaša celo paleto zanimivih razmislekov in podlag za refleksijo socialnopedagoškega delovanja v/s/ob/zaradi/ kljub (in kar je še drugih možnih predlogov) skupnosti. Na podlagi nekaterih ključnih avtoric in avtorjev (npr. L. Eriksson, P. Freire, P. McLaren, I. Shor, K. Debenjak) bom odpirala različna razmerja med obema pojmoma, socialno pedagogiko in
skupnostjo ter razmišljala o tem, kakšne preseke lahko tvorita, kakšna vprašanja odpirata in kakšne možnosti nam, strokovnjakinjam in strokovnjakom, v teh kombinacijah ponujata.
Znotraj konceptualiziranja skupnosti pa se bom gibala vse od romantičnih konotacij skupnosti kot nečesa, kar pripada preteklosti in jo socialna pedagogika v sedanjosti lahko kvečjemu poskuša kompenzirati, pa vse do sodobnih pojmovanj, ki se izmikajo jasnim konceptualizacijam in iščejo elemente skupnosti tudi v povezovanju brez fizične bližine, na daljavo.
Povezave socialne pedagogike in skupnosti bom v nadaljevanju navezala na trenutne družbene razmere, ki izhajajo iz omejevanja stikov in posledično onemogočanja skupnosti, kot jo poznamo. Razmišljala bom o izzivih, ki jih to novo stanje prinaša stroki, in o posebno perečih temah, ki jih moramo kot strokovnjaki misliti v zvezi s tem. Predstavila bom tudi nekaj značilnih paradoksov, ki jih odpira sodobni čas, ki nas veže v zasebnost in osamo ter priklepa na elektronske naprave ter ki ustvarja nova razmerja med generacijami. Cilj predavanja je skupaj s poslušalstvom odpreti paleto različnih mogočih povezav med socialno pedagogiko in skupnostjo v sodobnem specifičnem času.
Ključne besede : socialna pedagogika, skupnost, socialna
izolacija, pandemija, socialna pandemija
Celoten članek si lahko naložite tu: