Sekcija socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli

Na Šestem slovenskem kongresu socialne pedagogike (potekal je meseca oktobra 2014) se je med udeleženkami rodila ideja o združevanju socialnih pedagoginj in pedagogov, ki delajo v šoli – najsi bo v svetovalni službi ali kot izvajalke oz. izvajalci dodatne strokovne pomoči. Ideja je nastala iz občutkov, ki nas prevevajo pri našem delu. Večkrat so to občutja nemoči, potreba po opori, nasvetu, izmenjavi mnenj, materiala, izkušenj. Pogovori o ustanovitvi sekcije so se po kongresu nadaljevali preko elektronske pošte. Čutiti je bilo veliko zagona, pozitivne energije in želje po sodelovanju. V mesecu marcu se nas je nekaj socialnih pedagoginj večkrat sestalo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer smo načrtovale delo, vizijo in vodenje sekcije, na zadnji dan istega meseca pa je bila Sekcija socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli (SSPŠ) tudi uradno ustanovljena na rednem občnem zboru Združenja za socialno pedagogiko.

Vloga Sekcije ni le enoznačna, ampak jo vidimo na več nivojih – od opore in podpore drug drugemu pri reševanju vprašanj in izmenjevanju mnenj, materiala, primerov dobre prakse, specifičnih znanj, do podpore institucij naše stroke in delovanja na ravni sistema, v smislu oblikovanja strokovnih mnenj za širšo javnost ter jasnega zavzemanja stališč do sistemskih sprememb.

Če ste socialna pedagoginja/socialni pedagog, ki je zaposlen na področju šolstva, Vas vabimo, da izpolnite obrazec za priključitev Sekciji socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli, ki je dostopen na: https://goo.gl/forms/sXhtjuqIg27bxB6k1. Dosegljivi smo tudi na elektronskem naslovu [email protected], za vse člane pa tudi na Facebook strani SSPŠ. Pogoj za včlanitev v SSPŠ je plačana članarina Združenja.

V odboru sekcije smo Saša Borovnik (predsednica), Vesna Hladnik, Simona Zaletel, Alja Zorman, Barbara Gregorič in Tamara Gorenc.

Sekcija socialnih pedagoginj in pedagogov trenutno šteje okoli 180 članov.

   

 

 

 

 

 

 

28. srečanje

Srečanje z naslovom Uporaba IKT pri socialno pedagoškem delu je potekalo 29. 5. 2024 preko Zoom-a. 

To je bila odlična priložnost za nadgradnjo našega znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), pridobivanje novih vpogledov in povezovanje s kolegicami iz stroke. V okviru srečanja smo raziskovale možnosti in izzive, ki jih prinaša uporaba IKT v vsakodnevni praksi. Predstavile smo uporabo programov oz. orodij Canva, ChatGPT, Stop Motion, Scratch idr. ter podelile nekatere izdelke, ki so pri delu s temi orodji nastali. 

27. srečanje

Na preteklih srečanjih smo velikokrat ugotavljale, kako potrebujemo prostor in čas za izmenjavo izkušenj, za klepet, deljenje mnenj, medsebojno podporo. Zato smo se v odboru sekcije odločile, da bomo 27. srečanje v celoti namenile temu – socialno pedagoškim pogovorom. Za lažjo dostopnost smo se odločile, da ga organiziramo na daljavo.

Srečanja, ki je potekalo 19. 3. 2024, se je udeležilo 12 udeleženk. Dve od teh sta se naših srečanj udeležili prvič, kar nas še posebej veseli, saj to pomeni, da se naša skupnost širi in je medsebojna podpora še kako dobrodošla.

Začetek smo »prebile« z aktivnostjo ledotalilca – poimenovanje doživljanja letošnjega šolskega leta z naslovom filma. Ob tem smo se zelo zabavale in ugotavljale, da je naše delo vzbuja veliko drame in akcije (Titanik, Misija nemogoče, Kaos …).

V nadaljevanju smo tekom srečanja odprle vprašanja, s katerimi se soočamo pri našem delu in delile izkušnje: Kako učencu razložiti, zakaj ima dodatno strokovno pomoč?, Koliko »pritiskati« z zahtevami šole na učence, ki so anksiozni?; Kako delati z zelo občutljivim otrokom?; delile smo izkušnje kako izvajamo ure dodatne strokovne pomoči (individualno/v skupini; v razredu/izven) in izkušnje kako pred lastnim kolektivom izpeljati izobraževanje za sodelavce.

Ob koncu srečanja smo ugotavljale, da naše delo res ni dolgočasno, da zaradi prepletanja različnih področij, ljudi in odnosov zahteva veliko akcije v reševanju drame in da je medsebojna podpora dragoceno orodje, ki nam pomaga pri soočanju s temi izzivi. 

26. srečanje

 

Na srečanju, ki je potekalo 11. 1. 2024, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smo v ospredje postavili temo socialno pedagoških ciljev. Srečanja se je udeležilo 15 članic. Na samem začetku nam je kolegica Saša Borovnik predstavila povzetek Smernic za pripravo in spremljanje individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami v programu devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Te so v posodobljeni obliki izšle v začetku šolskega leta 2023/2024. Kolegica je, s povzetkom pomembnih delov za izvajalce dodatne strokovne pomoči, pripravila odličen uvod za nadaljnjo razpravo. V tej smo skupaj ugotovili, da nam postavljanje konkretnih socialno pedagoških ciljev, kot jih od nas zahtevajo prenovljene smernice, predstavlja nemalo izzivov. Bili smo enotni v tem, da nekaterih ciljev ne moremo meriti na način, ki je značilen za akademske cilje. Veliko odprtih vprašanj je ostalo tudi pri spremljanju učenčevega napredka pri določenih ciljih.

Diskusija in deljenje izkušenj sta se ponovno izkazala kot dragocena elementa našega srečanja. V drugem delu smo z delom po skupinah vseeno poskusile bolj podrobno razdelati nekatere socialno pedagoške cilje ter s tem posodobiti dokument z naslovom Področja, cilji in dejavnosti, ki smo ga oblikovale leta 2016, na 5. srečanju naše Sekcije. Le tega je vsem udeleženkam, ki ga še niso poznale, predstavila Barbara Gregorič. Srečanje smo zaključile v prijetnem vzdušju in z veliko idejami o prihodnjih srečanjih.

 

 

25. srečanje

Srečanje z naslovom Intervizija s strokovno podporo: Medvrstniško nasilje, je potekalo v četrtek, 25. 5. 2023 na Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Gostila nas je mag. Ingrid Klemenčič, ravnateljica in socialna pedagoginja, ki je magistrirala z naslovom Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v osnovni šoli in je sodelovala pri oblikovanju Protokola ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja.

Poleg predstavitve strokovnega pogleda na to temo, kjer smo se osredotočili na prepoznavanje nasilja, ukrepanje in preventivo, smo si med seboj podelile nekatere primere dobrih praks in skupaj iskale odgovore na naša vprašanja, s katerimi se pri delu srečujemo. Ob odlični pogostitvi, ki so jo pripravili za nas, smo v sproščenem vzdušju ugotovile, da imamo na šolah še nekaj prostora za izboljšave in implementacijo preventivnih dejavnosti. Na koncu smo sklenile, da je ključnega pomena tesno sodelovanje med vsemi zaposlenimi na šolah ter vzpostavitev “ničelne tolerance do nereagiranja pri nasilju”. 

 

24. srečanje

Tokratno 24. srečanje po vrsti, ki je potekalo 13. 3. 2023, smo izvedli v sodelovanju z IC Pika.

Socialne spretnosti so področje, ki nam je »pisano na kožo«. Z njimi se pri našem delu vsakodnevno srečujemo. V odboru SSPŠ smo bile res vesele, da se je na naše vabilo po tem, da obnovimo in nadgradimo znanje, ki ga že imamo, odzvalo toliko udeleženk, nekatere tudi iz res precej oddaljenih krajev.

Sara Marn, psihologinja iz IC Pika, nam je razložila razvoj socialnih spretnosti po obdobjih, nam predstavila več načinov ocenjevanja socialnih spretnosti in z nami delila tudi pripomoček za oceno socialnih spretnosti učenca, skupaj s smernicami za načrtovanje oblik pomoči. Izobraževanje, ki je bilo, poleg teoretične podpore, tudi praktično in delavniško nastavljeno, je bilo razgibano in dobro strokovno pripravljeno. Vsebine so bile uporabne tako za udeleženke, ki delajo v šolski svetovalni službi, kot tudi za tiste, ki so izvajalke dodatne strokovne pomoči.

Vzdušje je bilo zelo sproščeno in prijetno, med sabo smo podelile veliko različnih izkušenj, primerov, nasveto… Ugotavljale smo, kako veliko nam pomenijo naša skupna druženja. Domov smo, tako kot velikokrat po naših srečanjih, odhajale z novim elanom, zagnanostjo in idejami za nadaljnje delo. 

 

23. srečanje

Prvega srečanja v letošnjem šolskem letu, ki je bilo oktobra, se je udeležilo 16 članic. Srečanje je potekalo na Osnovni šoli Vič in smo ga posvetili didaktičnim pripomočkom in ponazorilom za usmerjanje vedenja pri učencih. Tematika se nam je organizatoricam srečanja zdela nadvse aktualna, saj socialni pedagogi učna gradiva in pripomočke pri svojem delu najpogosteje ustvarjamo kar sami. Izkazalo se je, da je medsebojna delitev primerov dobrih praks in s tem pridobitev novih idej za delo z učenci pomembna in potrebna. Vsakokrat se namreč srečamo v precejšnjem številu in vedno znova ugotavljamo, da razdalja pri tem ni ovira. Poleg tega nikoli ne pozabimo na dobro vzdušje v krogu naših članov ter čas za neformalni pogovor tudi po koncu srečanja. S srečanja smo ponovno odšli s kopico novih idej in podeljenim materialom. Gotovo smo kaj od tega že s pridom uporabili tudi pri delu z učenci.

 

22. srečanje

Po dveh letih srečanj, ki so potekala preko spletne platforme ZOOM, smo se na 22. srečanju dobili v živo, in sicer 30. 5. 2022 na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani. Srečanje je potekalo od 17. do 18.30 ure, nekaj časa pa smo po koncu uradnega dela posvetili še neformalnemu klepetu. Tema tokratnega srečanja so bile tehnike sproščanja, udeležilo pa se ga je 10 naših članic.

Uvodoma nas je pozdravila predsednica sekcije Saša Borovnik in predstavila nekaj svojih pripomočkov, ki jih uporablja za sproščanje – različne kartice, kalejdoskop, vrtavke, fidget s frnikolo, posebno kroglo.

V nadaljevanju nam je naša članica Kaja Sevčnikar predstavila tehnike čuječnosti. Opisala je vajo opazovanja vode v kozarcu, opazovanje oblakov, senzorne stekleničke, dišeče svečke, kartice »Vdihni in odpihni«, vajo pregleda telesa, vajo postopnega sproščanja mišic, vajo dihanja, vodene vizualizacije in še nekaj drugih. Naštela je tudi knjige, s katerimi si pomaga pri svojem delu ter instrumente, ki so med udeleženkami poželi največ zanimanja – kalimba, koshi zvonček, dežno palico in instrument iz školjk. Na koncu predstavitve so svoje izkušnje in različne vaje, ki jih uporabljajo, delile tudi ostale udeleženke srečanja.

Špela Potočnik nam je predstavila TRE, kar izhaja iz angleškega imena Tension, stress and trauma Releasing Exercises. To so vaje za sproščanje napetosti, stresa in travm. Oče metode je David Berceli, zajema pa sklop sedmih vaj, ki aktivirajo tresenje, ki ga lahko ustavimo, ko to želimo – imamo kontrolo nad našim telesom. Največji doprinos TRE-ja Špela vidi v prepoznavanju, kaj se v telesu dogaja ter povečanju samozavedanja. Udeleženke je spodbudila, da se udeležijo izobraževanja, ki ga pripravlja in je vpisano v sistem KATIS.

S tem smo zaključile sklop srečanj v tem šolskem letu in ugotovile, da so srečanja v živo pomembna dodana vrednost. V kolikor bo to mogoče si želimo s tem nadaljevati tudi prihodnje šolsko leto.

 

21. srečanje

Srečanja, ki je potekalo v torek, 29. 3. 2022, preko spletne platforme ZOOM, se je udeležilo 44 članic. Tokrat smo upoštevali predlog članov in srečanje namenili  socialno pedagoški diagnostiki, saj je to področje, ki nam očitno odpira kar nekaj vprašanj.

Na naše povabilo se je prijazno odzvala Nina Amon Podobnikar, asistentka na oddelku za socialno pedagogiko (PeF Lj), ki nam je predstavila socialno pedagoško ocenjevanje in uporabo kreativnih medijev v fazi zbiranja informacij. Omenjen razlagalni biografski pristop nam omogoča boljši vpogled v življenjski svet otroka/mladostnika, s tem pa lažje ocenjevanje njegovih potreb in načrtovanje pomoči. Ob tem smo omenjali tudi uporabo tehnike diamanta, nedokončanih stavkov, uporabo fotografij ipd. V drugem delu smo osvetlile morebitne težave oziroma dileme, na katere pri praktičnem delu naletimo. Izpostavile smo, da nas najpogosteje obremenjuje pomanjkanje časa za izpeljavo podrobnejše diagnostike, način beleženja intervjuja (snemanje) in občasna potreba po bolj strukturiranem načinu diagnostike (v obliki vprašalnika). Članice smo si izmenjale izkušnje še o nekaj drugih metodah, ki jih uporabljamo pri socialno pedagoški diagnostiki (SNAP-V, opazovanje v razredu (intervalno beleženje), analiza funkcije vedenja ipd.).

Na srečanju je bila s strani predstavnic fakultete podana tudi pobuda o sodelovanju o tej temi s fakulteto. Če se kdo vidi v tem, se lahko obrne na nas in ga bomo usmerili naprej. Upamo, da se na naslednjem srečanju, ki ga načrtujemo konec meseca maja, vidimo zopet v živo.

20. srečanje

Tokratnega, jubilejnega, 20. srečanja se je udeležilo rekordno število članov sekcije in sicer 44. Tega smo članice odbora sekcije izredno vesele, saj je to znak, da kljub temu, da trenutno ne moremo delovati »v živo«, naše strokovno sodelovanje teče več kot odlično. Dobili smo se na spletni platformi ZOOM, v sredo, 10. 11. 2021.

Na tokratnem srečanju je bila z nami socialna pedagoginja, ravnateljica in članica mobilne službe Strokovnega centra Mladinskega doma Jarše Ina Kreft Toman, ki nam je predstavila delovanje Strokovnih centrov in sodelovanje z rednimi osnovnimi šolami. Ob tem je izhajala iz zakonskih sprememb, ki so se zgodilo januarja 2021. Takrat je namreč stopil v veljavo ZOOMTVI (Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju), ki je osnova za oblikovanje Strokovnih centrov. Le-te najdemo po celotni Sloveniji in vse osnovne šole se lahko poslužijo njihovega strokovnega svetovanja – odvisno v kateri regiji se nahajajo.

Po predstavitvi in pravzaprav že med njo smo udeleženci predavateljico zasuli z vprašanji. Zaznati je bilo, da je potreba po sodelovanju s strokovnimi centri velika. Po zaključku formalnega dela smo poskušali razrešiti še nekaj dilem v zvezi s spremljevalci otrok oz. postopkom pridobitve spremljevalca preko različnih kanalov (MIZŠ, občina).

19. srečanje

Tokratno srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli, ki je potekalo, 2. 6. 2021, preko spletne platforme Zoom, smo namenili aktualni problematiki digitalne zasvojenosti med mladimi. Gostili smo socialnega pedagoga Roka Gumzeja, ki nam je predstavil delo Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta – LogOut. V svoji predstavitvi je izpostavil razliko med varno in prekomerno uporabo interneta ter zasvojenostjo. Udeleženkam je predstavil načine pomoči in programe, ki jih center ponuja.

                 

Sledila je diskusija, v kateri smo izpostavili nekaj konkretnih primerov in izkušenj iz prakse ter skupaj z Rokom skušala najti nekaj možnih rešitev na izpostavljene probleme. Dotaknili smo se tudi Nacionalnih smernic uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter pred kratkim predvajanega dokumentarnega filma Ujete v medmrežju. S tem smo zaključile sklop srečanj v tem šolskem letu, za jeseni pa držimo pesti, da se zopet srečamo v živo.

 

18. srečanje

Srečanje, ki smo ga tokrat posvetili vlogi socialnega pedagoga v času epidemije, je potekalo v torek, 30. 3. 2021, preko spletne platforme Zoom. Obravnavali smo aktualno šolsko situacijo v času epidemije, ki se dotika vloge socialnega pedagoga – vračanje učencev v šolo, stiske, ki jih otroci doživljajo ter iskanje možnosti, s katerimi lahko socialni pedagogi v dani situaciji razvijamo in krepimo močna področja učencev ter jih učimo socialnih veščin in drugih spretnosti.

        

V prvem delu nam je članica odbora sekcije Simona Zaletel predstavila izhodišče, temelječe na močnih področjih, katere naj bi socialni pedagogi pri svojem delu odkrivali in spodbujali. Nato smo v manjših skupinah nadaljevali z diskusijo z namenom, da bi vsi člani imeli priložnost izraziti svoje izkušnje, doživljanja in podeliti primere dobrih praks. V prvem delu diskusije smo raziskovali dilemo, v kolikšni meri smo v času prvega in drugega vala epidemije uspeli obdržati vlogo socialnega pedagoga, v drugem delu pa možnosti in priložnosti, ki so nam v danih razmerah na voljo, da jih izkoristimo.

Po končani diskusije smo zbrane ideje in razmišljanja vsake od skupin delili z vsemi udeleženci. Učencem smo bili v času šolanja na daljavo na voljo preko različnih komunikacijskih kanalov. V velikem deležu smo ugotavljali, da smo v času šolanja na daljavo nemalokrat prevzemali vlogo organizatorjev šolskega dela in gasilcev požarov, povezanih z usvajanjem učne snovi. Naše delo je bilo nemalokrat razporejeno čez cel dan in težje smo razmejevali čas med službo in domom. Ugotavljali smo, da je bilo šolanje na daljavo hkrati tudi priložnost za krepitev odnosov in zaupanja z učenci, obenem pa smo dobili širši vpogled v funkcioniranje družin. Kot dobra praksa se je izkazalo tudi delo na daljavo v parih ali skupinah.

Udeleženci smo si med seboj podelili primere dobrih praks za razvijanje in krepitev socialno pedagoških področij v času trajanja epidemije. Kot produkt srečanja je nastal skupni dokument z idejami za delo z učenci na daljavo. Po strokovnem delu smo čas posvetili še neformalnemu klepetu, ki je vedno poln poučnih informacij iz delovnih izkušenj kolegov.

 

17. srečanje sekcije – preko spleta

Ker smo se bili tudi v sekciji primorani prilagoditi na aktualno dogajanje (epidemija in ukrep prepovedi združevanja), smo za tokratno srečanje naših članov uporabili virtualni prostor aplikacije Zoom.

Obisk Centra za sluh in govor Maribor ter predstavitev Pilotnega projekta Strokovni center za avtizem smo že dolgo načrtovali, pa nam tega prej nikakor ni uspelo izpeljati. Še dobro! Prednost tega, da smo predstavitev pilotnega projekta, izvedli preko spleta, 20. 11. 2020, je da se je dogodka uspelo udeležiti največ članov sekcije do sedaj.

Alenka Werdonig, Ksenija Bruher in Sabina Mujkanović so nam skozi svoje predstavitve z različnih področij približale področje dela z otroki z avtizmom. Alenka Werdonig je kot vodja pilotnega projekta podrobneje predstavila izhodišča za izvedbo projekta, sam potek z aktivnostmi ter ugotovitve, ki so podlaga za načrtovanje dela za naprej. Ksenija Bruher je z izkušnjami iz delovne in fizioterapije predstavila terapijo senzorne integracije za otroke z avtizmom. Sabina Mujkanović pa je kot socialna pedagoginja predstavila primer dobre prakse pri delu z otrokom z avtizmom in njegovimi vrstniki. Po vsaki predstavitvi so bile izvajalke na voljo tudi za vprašanja udeležencev.

Ob koncu srečanja smo ugotavljali, da je tema delo z otroki z avtizmom zelo aktualna in udeleženci so bili zelo zadovoljni s strnjenimi in predvsem uporabnimi informacijami, s katerimi so nam predavateljice še osvetlile to področje.

16. srečanje Sekcije

Nov krog srečanj smo začeli 7. 2. 2020, na Pedagoški fakulteti, kjer sta dr. Mija Marija Klemenčič Rozman in dr. Olga Poljšak Škraban za nas pripravili delavnico z naslovom Sodelovanje z družinami v kontekstu vzgojnoizobraževalnih zavodov. “Procesi sodelovanja z družinami so dinamični procesi. V različnih obdobjih tega procesa in včasih celo na enem samem srečanju se udeleženi lahko znajdemo na kontinuumu različnih občutij prijetno-neprijetno, uspešno-neuspešno, vključeno-nevključeno, učinkovito-neučinkovto, upoštevano-neupoštevano ipd. Na to dinamiko občutno vplivajo kontekstualni vidiki procesov sodelovanja.”, sta zapisali avtorici delavnice.

Na delavnici smo skozi različne aktivnosti poskušale na lastnem izbranem primeru prepoznavati in razvijati kontekstualno občutljivost za nadaljevanje procesa sodelovanja z družinami.

15. srečanje Sekcije

Zadnje v seriji treh srečanj, s krovnim naslovom Serija delavnic na temo socialni pedagog in šola, smo izvedli 8. 11. 2019. Na vabilo naše članice Branke Orož smo gostovali v Slovenski Bistrici, na Osnovni šoli Minke Namestnik Sonje, kjer nas je pričakal topel sprejem.

Ravnateljica Klavdija Fridrih in pomočnica ravnateljice Katja Sagadin sta nam predstavili šolo ter programe, ki jih izvajajo. Seznanili sta nas z delovanjem Centra za celostno obravnavo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami COMP@S, katerega konzorcijski partner je tudi njihova šola. Strokovni center je del Mreže strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam, ki jo v okviru javnega razpisa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Center izvaja svetovanja, diagnostiko, terapijo in obravnavo, izobraževanja ter nudi izposojo učil. Na njihovi spletni strani je na voljo več katalogov didaktičnega materiala, učil, didaktičnih iger in pripomočkov za spodbujanje razvoja različnih področij funkcioniranja (http://sc-compas.si/).

V sklopu strokovnega srečanja smo si ogledali tudi domske prostore, gibalnico (prostor, namenjen gibalnemu razvoju njihovih učencev), bogato knjižnico didaktičnih pripomočkov in ostale prostore šole, namenjene izvajanju posebnega programa.

14. srečanje Sekcije

Štirinajsto srečanje SSPŠ z naslovom “Vsem se nam zatakne” je potekalo v petek, 15. 3. 2019 na Osnovni šoli Trnovo v Ljubljani. Srečanja se je udeležilo 19 članic sekcije.

Ker se pri svojem delu v praksi kdaj srečamo s situacijo, ko ne vemo, kako naprej, ne vidimo več drugih možnosti ali rešitev, smo se odločili, da bo tokratno srečanje potekalo v obliki dela na treh konkretnih primerih. Članice smo predhodno prosili za anonimne opise konkretnih primerov učencev oziroma težav s katerimi se srečujejo pri delu. Udeleženke so še v živo osvetlile tri že predhodno predstavljene primere, potem pa je sledila strokovna diskusija z izmenjevanjem izkušenj, primerov podobnih (dobrih) praks, iskanjem rešitev in tudi dajanjem potrditev za trenutno uspešno delo.

Tekom srečanja smo ugotavljale, da je pri spremembi neprimernega vedenja učenca, pomembno spremljanje vedenja, zagotavljanje občutka varnosti in sprejetosti, postavljanje meja in jasne strukture. Pri tem je nujno, da se zavedamo tudi močnih področij učenca in krepitev le-teh. Ugotavljale smo, kako pomembna je podpora in enotnost vodstva pri vodenju vzgojnih postopkov in hkrati zavedanje meja naše pristojnosti (tako šole kot tudi izvajalk DSP in šolske svetovalne službe) ter nujnost vključevanja zunanjih institucij.

Na koncu se nam je znova potrdilo, kako pomemben je odnos, ki ga zgradimo z našimi učenci. Pogosto smo namreč ravno me, kot izvajalke DSP, tiste osebe v šoli, ki zaradi svojega odnosa z učenci, ponudimo varen prostor. Z nudenjem občutka varnosti, sprejetosti in razumevanja, dajemo vedenjsko problematičnim učencem možnost, da pod njihovimi simptomi neprimernega vedenja pridejo na plano brez maske, takšni kot so, pravi (ranljivi) oni.

13. srečanje Sekcije

Tokratno srečanje je potekalo 23. 11. 2018, na Osnovni šoli Vič v Ljubljani. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi idej za delo z manjšimi skupinami otrok ali celim razredom, zato smo ga poimenovali “Kaj znamo”. Udeleženkam srečanja je bila vnaprej pripravljena in poslana predloga za delavnico. Na srečanju pa je vsaka predstavila temo in potek delavnice, ki jo je pripravila ter morebitne izkušnje, če je delavnico že kdaj izpeljala. Teme so bile različne (npr. vključevanje v skupino, ustrahovanje, moj svet, ovire v komunikaciji, medvrstniški odnosi in medvrstniško nasilje, učimo se poslušanja, avtizem in drugačnost, prijateljstvo …). Cilj srečanja je bil dobiti nabor idej, priprav, ki so nam v pomoč pri delu s skupinami. Cilj smo v celoti izpolnili, saj je po srečanju nastal priročnik s 15 delavnicami, ki je bil posredovan članicam Sekcije.

12. srečanje Sekcije

Na tokratno srečanje smo ponovno povabile gosta. Med zbrane poslušalke je 30. 8. 2018, na Pedagoško fakulteto prišel naš kolega, Matej Zaplotnik, univ. dipl. socialni pedagog. Predavanje je nosilo naslov “Otrok ločenih staršev v šoli” in slišali smo lahko, kaj ločitev staršev pomeni za otroka ter kako se tovrstne spremembe v družini lahko odražajo v šolskem funkcioniranju otroka. Predstavljena so nam bila poglavitna področja dela z otrokom z ločenih staršev ter glavne smernice dela s starši, ki zavoljo čustvene obremenjenosti pogosto otroka postavljajo v nelagoden položaj. Posledično imajo težave tudi strokovni delavci šole. Poslušalke smo bile seznanjene tudi s trenutno dostopnimi strokovnimi viri, ki so lahko v pomoč pri delu z družinami z ločenimi starši tudi strokovnim delavcem.

11. srečanje Sekcije

18. 5. 2018 je na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani potekalo 11. srečanje SSPŠ. V uvodnem delu nam je dr. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije, predstavila Svetovalni center – katera so področja pomoči, ki jo lahko nudijo šolam, v katerih primerih se lahko šola obrne na center oz. v katerih primerih lahko tja usmerimo starše ipd. Odgovorila je tudi na naša vprašanja in nam ponudila strokovno pomoč v primeru, da jo bomo potrebovali. V drugem delu nam je g. Bojan Belec, dr. med., specialist pedopsihiatrije, predstavil predavanje z naslovom Nefarmakološki pristopi pomoči otrokom in mladostnikom s hiperkinetično motnjo. Dobili smo ogromno koristnih informacij, pa tudi odgovorov na vprašanja, ki so nas pestila.

10. srečanje Sekcije

10. srečanje je bilo hkrati prvo v sklopu treh srečanj s krovnim naslovom Serija delavnic na temo socialni pedagog in šola.
Naslovili smo ga z naslovom »Sejem idej(e) 2.0 in Pika«. Potekalo je  24. 11. 2017 na Osnovni šoli Poljane v Ljubljani in v IC Pika. V uvodnem delu smo si ogledali Izobraževalni center Pika, ki se v prvi vrsti ukvarja s strokovnim izpopolnjevanjem, namenjen pa je vsem strokovnim delavcem, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. Srečanje smo nadaljevali s predstavitvijo didaktičnih pripomočkov, ki so jih udeleženci prinesli s seboj. To so bili različni pripomočki, ki jih uporabljamo tako za boljše razumevanje snovi pri različnih predmetih, kot za krepitev šibkih področij, kot so pozornost, koncentracija, spomin, koordinacija in drugo.

9. srečanje Sekcije

Celjski mladinski center nas je povabil na konferenco z delavnico z naslovom „Mehke veščine v formalnem izobraževanju“. Konferenca z delavnico je predstavljala enega izmed ključnih rezultatov projekta Cl@ss – Competences Learning at Secondary Schools, kjer je Celjski mladinski center v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, Srednjo zdravstveno šolo Celje in Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje razvil novo metodologijo poučevanja mehkih veščin v srednjih šolah. Le-ta nudi inovativen model poučevanja, z namenom razvoja mehkih veščin dijakov. Tovrstni pristopi k poučevanju spodbujajo dijakovo ustvarjalnost in motivacijo. Na konferenci so nam predstavili novo metodologijo, nas popeljali skozi kratko delavnico o spodbujanju mehkih veščin v formalnem izobraževanju, predstavili portal s konkretnimi učnimi urami. Kljub temu, da je pilotni projekt potekal na srednjih šolah, smo udeleženci z veseljem ugotovili, da lahko nova znanja prenesemo tudi v osnovnošolske klopi.

8. srečanje Sekcije

Zadnje srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli v šolskem letu 2016/17 je potekalo v Kopru. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali Večgeneracijski center Morje in se udeležili delavnice joge smeha. Sledil je obisk Dnevnega centra PetKA, preventivnega progama CSD Koper, ki je namenjen vsem otrokom in mladostnikom občine Koper, ki si želijo aktivnega preživljanja prostega časa. Strokovnim ogledom je sledilo sproščeno druženje, na katerem pa smo si vzeli čas tudi za strokovno diskusijo in refleksijo letošnjega šolskega leta.

7. srečanje Sekcije

Tokratno srečanje je bilo namenjeno delu na šestih primerih iz prakse, ki so jih predstavile naše udeleženke. V Sekciji smo namreč mnenja, da se vsi pri svojem delu kdaj znajdemo v položaju, ko ne vemo, kako naprej, ne vidimo več druge možnosti oz. rešitev. Tako smo skozi strokovno debato iskale rešitve, izmenjevale izkušnje ter primere dobrih praks, v povezavi s primeri, ki so jih predstavile kolegice. Udeleženke srečanja smo ugotavljale, da se v rednih OŠ srečujemo z vse več otroki z večjimi čustvenimi in vedenjskimi težavami (katerim lahko osnovo iščemo tudi v psihiatričnih težavah), ki ne zmorejo aktivnega sodelovanja in dela ter tudi z njihovimi starši oz. družinami, ki so vzgojno nemočni in se tudi sami srečujejo z življenjskimi stiskami ali boleznimi.

 

6. srečanje Sekcije

Tokratno srečanje je bilo izvedeno kot predavanje, saj je pomembno, da naša znanja poglobimo in večkrat tudi osvežimo. Kot predavatelja smo povabile g. Uroša Metljaka, univ. dipl. in mag. socialne pedagogike in certificiranega integrativnega psihoterapevta. Problematiko razumevanja in soočanja s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami v osnovni šoli je proučeval znotraj magistrskega dela, na podlagi katerega je razvil pripomočke za soočanje s težavami. Pomembno je, da ne pozabimo, da čustvene, vedenjske in socialne težave vedno spremlja še veliko drugih dejavnikov, predvsem družinske okoliščine, okoliščine soseske, dinamika razreda, aktualni dogodki in neznanke, kot so nasilje, droge in spolnost. Predavatelj nam je predstavil nekaj orodij za diagnosticiranje težav, ki jih sam uporablja pri svojem delu.

5. srečanje Sekcije

Prvo srečanje letošnjega šolskega leta je potekalo 21. 10. 2016 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Vsebinsko se je navezovalo na predhodno srečanje meseca maja z naslovom »Individualizirani programi«. Na prvem srečanju smo ob sodelovanju predstavnice Zavoda RS za šolstvo pozornost namenili pripravi in pomembnosti individualiziranega programa. Na tokratnem srečanju pa smo se osredotočili predvsem na vsebinski del IP-jev. Obeh srečanj se je udeležilo preko 30 oseb.

 

4. srečanje Sekcije

Četrto srečanje sekcije, zadnje v letošnje šolskem letu, je potekalo 6. 5. 2016 na Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Tema tokratnega srečanja so bili individualizirani programi. V prvem delu se nam je pridružila gostja ga. Simona Rogič Ožek, ki je koordinatorica skupine za otroke s posebnimi potrebami na Zavodu RS za šolstvo. Tako smo lahko iz prve roke dobili odgovore na naše dileme ter usmeritve pri pripravi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. Drugi del srečanja smo namenili diskusiji, izmenjavi dobrih praks.

3. srečanje Sekcije

V petek, 5. februarja 2016, je na osnovni šoli Rodica v Domžalah potekalo 3. srečanje Sekcije Socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli z naslovom »Sejem idej(e)«. Priredili smo »sejem« didaktičnih pripomočkov in različnih idej, ki smo jih »sejali« med vse željne novih zamisli za delo z učenci, ki imajo primanjkljaje na različnih področjih, ali za delo s skupino.

2. srečanje Sekcije

V petek, 16. 10. 2015, je na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica potekalo 2. srečanje Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in predstavitvi metod, tehnik in strategij dela. Svoje prispevke so nam predstavile Katja Bizjak (karte Moja Kartica in Vprašaj me, razvijam se ter kocke Kockaj se), Špela Potočnik (izkušnja z metodo TRE), Sanja Klemenc (Dramski trikotnik – v kateri vlogi sem?) in Simona Lanišek (izkušnja z metodo Brain Gym in Double Doodle Play).

1. srečanje Sekcije

Socialne pedagoginje, ki smo se dobile na skupnem srečanju Sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli, smo preko delavnice, ki je potekala 17. 4. 2015 ob 17. uri na Pedagoški fakulteti, raziskovale potrebe, ki se pojavljajo pri našem delu in v povezavi s tem pričakovanja, ki jih imamo do sekcije. Srečanje je potekalo v sproščenem (kot se za socialne pedagoge spodobi), ustvarjalnem in hkrati delovnem vzdušju. Delo je najprej potekalo v manjših skupinah, potem pa je sledila skupna diskusija.

 

Pomakni se na vrh