Prvo srečanje sekcije (in že 32. po vrsti) v šolskem letu 2025/2026 je potekalo 19. 11. 2025 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tematsko srečanje, kjer je bila rdeča nit samomorilno in samopoškodovalno vedenje ter predstavitev bolnišnične šole, so vsebinsko zaokroženo strnile 4 predavateljice, ki so nam predstavile svoje delo.
Tina Rezar, pedagoginja ter magistrica zakonskih in družinskih študij, ki je trenutno zaposlena v Dijaškem domu Vič, je najprej predstavila dejavnike, ki prispevajo k samopoškodovalnemu in suicidalnemu vedenju otrok in mladostnikov in opredelila samopoškodovalno vedenje. Poudarila je pomen razlikovanja med samopoškodovalnim in suicidalnim vedenjem, opisala neposredne in posredne oblike takšnega vedenja ter razložila psihološko ozadje takšnega delovanja. Svojo predstavitev je poleg teoretičnih vsebin dopolnila z lastnimi izkušnjami in primeri iz prakse.
Sledila je predstavitev Tjaše Funa Štamfelj, predmetne učiteljice angleščine, ki že več kot 20 let poučuje v bolnišnični šoli, ki deluje pod okriljem OŠ Ledina. Predstavila nam je organizacijo in posebnosti njihovega delovanja ter delila številne informacije – med drugim, da je približno 50 % otrok, vključenih v bolnišnično šolo, nameščenih na oddelku Službe za otroško psihiatrijo, na dnevnem centru otroške psihiatrije in na oddelkih Univerzitetne psihiatrične klinike.
Pojasnila je, da osnovnošolske učence tudi ocenjujejo, medtem ko srednješolce pripravljajo na ocenjevanja, ter da tudi pri njih izvajajo dneve dejavnosti. Podrobneje je opisala vlogo koordinatorja (razrednika), s katerim običajno sodelujemo šole, ko imamo v bolnišnično šolo vključenega učenca.
Iris Jerant je prva socialna pedagoginja, ki je prek bolnišnične šole zaposlena na Pediatrični kliniki v Ljubljani in orje ledino socialnopedagoškega dela na tem področju. Predstavila je službo otroške psihiatrije ter opisala pedagoškega dela na oddelku (ta je prepoznaven po svojem simbolu – Levčkih). Z nami je delila tudi svoje izkušnje iz vsakodnevne prakse.
Svoje delo nam je pobliže predstavila tudi Barbara Gregorič, socialna pedagoginja, ki preko bolnišnične šole deluje na oddelkih Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Pri svojem delu se večinoma srečuje s srednješolsko populacijo. Delo, zaradi specifičnih težav ob hospitalizaciji, zahteva dosledna pravila in načela, prilagojen pristop in dodatno pozornost pri obravnavi dijakov.
Srečanje je ponudilo res celovit vpogled v raznolike vidike strokovnega dela z otroki in mladostniki v zahtevnih življenjskih okoliščinah. Veliko zanimanje za predavanje, ki se ga je udeležilo 30 članic Sekcije, je pokazalo, da so to teme, s katerimi se strokovni delavci vse pogosteje srečujemo pri svojem delu. Predstavljene informacije in vsebine bodo zato pomembno prispevale k obogatitvi in nadgradnji našega strokovnega delovanja.
