Plenarni/e predavatelji/ce
Alenka Kobolt in Bojan Dekleva
Naslov: OD »PRVIH KORAKOV DO ZRELOSTI« ODDELKA ZA SOCIALNO PEDAGOGIKO – PEF LJUBLJANA
V prispevku se bom, kot ena izmed članic prve ekipe novonastalega Oddelka za Socialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ozrla na začetne, »pionirske« korake razvoja oddelka. Gre za obdobje »rojstva« nove študijske smeri, ki je bila do takrat sestavni modul raznolikih študijskih smeri Oddelka za Defektologijo. Nadaljevala s pregledom razvoja stroke, dilem, ki jih je razvoj porajal, tako iz zornega kota temeljnih in pomembnih vsebin študija, kot z analizo umeščenosti nastajajoče discipline v Slovenskem in mednarodnem okolju.
Opis:
Doc. dr. Alenka Kobolt, bivša izr. Prof. na Oddelku za Socialno pedagogiko, ki je v zadnjih letih pred upokojitvijo sodelovala tudi pri izvedbi študija na razrednem pouku, dvopredmetnih vezavah, likovnem pouku, na Fakulteti za socialno delo, ter doktorskem študiju na Pef.
Tjaša Stepišnik Perdih
Naslov: KAJ ME POGANJA?
Od kje črpam energijo za svoje delo in ali me to izčrpava? Kako obvladujem kompleksnost in negotovost vsakdana? Me strah pred negotovostjo hromi ali žene naprej? Kako se po navadi odzivam in kakšno odzivanje opazim pri drugih ljudeh? Kakšno vlogo ima pri tem medosebna podpora? Na takšna in podobna vprašanja bomo pogledali skozi prizmo polivagalne teorije, ki s pomočjo razumevanja delovanja živčnega sistema razlaga naše odzivanje na stresne in ogrožajoče situacije ter poudarja pomen medosebnih odnosih.
Opis:
Doc. dr. Tjaša Stepišnik Perdih deluje v zasebni praksi in kot predavateljica na FUDŠ ter predstojnica oddelka za psihosocialno pomoč in svetovanje.
Po večletnem svetovalnem delu v šolstvu in z izkušnjami mladinskega dela ter terapevtskega dela z zasvojenimi in njihovimi družinami jo je pot vodila na področje travm, psihosomatike, pomena telesa v odnosih ter medosebne uglašenosti.
Je zakonska in družinska terapevtka in učiteljica metode TRE (Tension, Stress and Trauma Releasing Exercises). V svoji terapevtski praksi integrira telesno usmerjene pristope (npr. senzomotorično psihoterapijo) z relacijsko terapijo. Je tudi nacionalna predstavnica za Slovenijo pri Evropskem združenju za travmo in disociacijo (ESTD).
Vodilo pri njenem delu je Eliotov citat »It is never too late to be what you might have been«, s katerim želi opogumljati tudi druge.
Marko Štempihar
Naslov: PONOVNI RAZMISLEK O AKTUALNOSTI REVOLUCIONARNIH PEDAGOGIK
Prispevek se bo osredotočal na vprašanje, kako organizirati izobraževanje, da bo ta na ravni etične naloge, ki je v jedru humanistične misli. Etika v izobraževanju postavlja naslednji kriterij izobrazbe: izobražen človek je tisti, ki zna in zmore skrbeti za dobro skupnosti in se v svojem delovanju osredotoča na povečevanje občega blagostanja. Glavni pedagoški izziv se danes kaže v tem, da izobraževanje postaja vse bolj funkcionalno – podrejeno imperativu prostih trgov, medtem ko se z večino ljudi in njihovo dobrobitjo ne ukvarja. Kako torej izobraževati za to, da bomo v prihodnje ustvarjali svet, v katerem bo več humanosti in sočutja? In kako se izviti iz imperativa, ki ljudi spreminja v človeški kapital, kritično mišljenje pa pretolmači v funkcionalno pismenost, vse skupaj pa služi predvsem servisiranju sistema, ki povzroča vse globlje krize in ustvarja dobre pogoje za nadaljnje katastrofe?
Opis:
Marko Štempihar je učitelj filozofije na Gimnaziji Bežigrad. Do sedaj je objavil dve knjižni deli: Portret nomada: Deleuzova socialna filozofija (Krtina, 2013) in Eseji iz kritične pedagogike (Založba Sophia, 2020).
Zala Rejc
Naslov: (NE)SMISELNOST ZAPORA PRIDE DO IZRAZA PO ODPUSTU
V tem predavanju se bomo osredotočili na proces vrnitve oseb, ki so odslužile zaporno kazen, nazaj v družbo. Pregledali bomo, kako se razlikuje življenje znotraj in izven zaporskih zidov, in s katerimi osnovnimi izzivi se srečujejo bivši_e zaporniki_ce ob vrnitvi. Analizirali bomo, kako družba obravnava te osebe in kakšno vlogo igrajo institucionalne podpore. Medtem ko družba pogosto pričakuje, da se posamezniki_ce sami spopadejo s posledicami zapora, bomo razpravljali o širšem vplivu takšne prakse na skupnost in iskali poti za izboljšanje.
Opis:
Zala Rejc je socialna pedagoginja, s posebnim zanimanje za institucionalno delo, še posebej na področju zaporskih tematik. Že med študijem sodelovala je pri organizaciji tabora za stanovalce_ke socialno-varstvenega zavoda Dutovlje, svoje prve delovne izkušnje pa je pridobila kot Varuhinja v CUDV Draga in vzgojiteljica v ZVI Logatec. Poleg tega je aktivna tabornica in v prostem času uživa v potovanju, deskanju in pohodništvu.
Polona Petrovič Erlah in Nika Čuk
Naslov: OKOLJSKA KRIZA IN POVEZOVANJE SOCIALNE PEDAGOGIKE Z DRUGIMI STROKAMI
Za zdravje in dobro počutje ljudi je potrebno čisto in zdravo naravno okolje. Človek pa s svojim delovanjem škoduje osnovnim sistemom, ki mu omogočajo življenje. Okoljska kriza povzroča kulturne ter socialno-ekonomske neenakosti, ki izvirajo iz okoljskih krivic ter istočasno zaostruje že obstoječe neenakosti. Zato je nujno potrebno povezovanje strok, ki v svoji vsakodnevni praksi tesno sodelujejo z ljudmi in njihovimi skupnostmi.
V predavanju bova govorili o tem, kako je nujno, da se skupaj na različnih ravneh odzovemo na potrebe ljudi, ki izhajajo iz posledic okoljske krize. Zavzeti se je potrebno za preoblikovanje tistih škodljivih praks, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi ter hkrati varujejo naravno okolje zaradi njegove lastne vrednosti. Potrebno je iskanje kolektivnih rešitev na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Predvsem pa je pri iskanju teh rešitev nujno sodelovanje in soustvarjanje med lokalnim prebivalstvom ter različnimi poklici in strokami.
Opis:
Mag. Polona Petrovič Erlah je socialna delavka, zaposlena na CSD Gorenjska, enota Jesenice in magistrica znanosti na področju varstva naravne dediščine. V Ratečah, od koder prihaja, 18 let vodi Društvo za Naravo – Jalovec, ki deluje na področju varstva narave ter naravne in kulturne dediščine in v zvezi s tem aktivistično deluje v lokalnih skupnostih. Ukvarja se z zelenim socialnim delom, ki se zavzema za zaščito naravnega okolja in njegovo izboljšanje tako, da se osredotoča na soodvisnost med ljudmi, na odnos, ki ga imajo ljudje s svojim življenjskim prostorom in naravo ter na vzajemno delovanje med socio – ekonomsko in okoljsko krizo. Na to temo piše prispevke za različna glasila ter se z veseljem odzove na povabilo na predavanja, kongrese itd. Je članica svetovnega združenja za zeleno/eko socialno delo ter aktivno sodeluje z ameriško Univerzo v Denverju, Kolorado.
Nika Čuk je pred kratkim zaključila študij na Fakulteti za socialno delo. Razumevanje človekove odvisnosti od naravnega okolja in pomena njegovega varovanja je v njenem življenju prisotno že od malih nog. Skozi sam študij pa se je zanimanje za okoljsko problematiko še povečalo, predvsem kakšna je vloga socialnega dela pri spopadanju z okoljsko krizo. Zaradi česar se je odločila, da to povezavo, oziroma kaj zeleno socialno delo sploh je, najprej raziščem v diplomski, kasneje pa tudi magistrski nalogi. Za prihodnost stroke socialnega dela in tudi drugih strok se ji zdi ključno razumevanje okoljske krize ter na kakšne načine lahko vsi skupaj preprečujemo njene posledice ter soustvarjamo rešitve. Poleg sodelovanja v različnih akcijah v svojem lokalnem okolju se rada odzove tudi na povabila na predavanja in kongrese. Trenutno je zaposlena v domu upokojencev, kjer poskušam skozi različne projekte zeleno socialno delo vpeljati tudi v življenje v domu.
Hana Košan
Naslov: PROŽNO IN SKUPNOSTNO DELOVANJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU KOT EDINI MOŽNI NAČIN ODZIVANJA NA NEGOTOVE RAZMERE
Predavanje izhaja iz pobude kolegic, s katerimi si pogosto delimo frustracije, ki jih doživljamo pri svojem delu in opazovanju sveta okoli nas, pri čemer se sprašujemo, kje kot stroka zavzemamo mesto. Pri tem me vedno znova pomiri dejstvo, da nas druži ideja, da smo si kot skupnost socialnih pedagoginj in pedagogov podpora in spodbuda za nadaljnje delovanje.
Predavanje bo predvsem osebni razmislek o tem, kako lahko v današnjem času, ko je očitno stremljenje k birokratizaciji življenj, nenehnemu postavljanju pravil, vkalupljanju in kategorizaciji ljudi ter dogajanja okoli nas zavoljo t.i. varnosti, obvladovanja kompleksnih situacij, odzivanja na krize, vseeno sledimo temeljnim socialnopedagoškim načelom. Pri tem kot ključno vidim naše delovanje v skupnosti (in s skupnostjo) na način prožnega odzivanja in sprejemanja človeka z vsem, kar življenje v današnjem času prinaša.
Zdi se, da se prepuščamo nebrzdanemu toku, ki ga poimenujemo negotovost, ki namesto vračanja posameznikov v skupnost gradi nove institucije in varovane oddelke, namesto stanovanj postavlja začasne azile in zavetišča, namesto sprejemanja kompleksnih življenjskih situacij postavlja hitre diagnoze ter namesto prožnega podpornega dela z ljudmi postavlja naše delo v protokole.
Razmislek bo spodbuda, da kot socialne pedagoginje in pedagogi zavzamemo aktivno držo pri umirjanju deročih tokov, spodbuda, da nas odsev družbe nagovori k prožnemu, kreativnemu srečevanju z ljudmi v najbolj vsakdanjih situacijah.
Na predavanju bom predvsem izhajala iz svojih izkušenj, ki sem jih dobila pri delu na Društvu Kralji ulice, predstavila pa bom tudi primere dobrih praks iz drugih področij, ki so nam navdih, da lahko socialnopedagoško delujemo v najrazličnejših družbenih kontekstih.
Opis:
Hana je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, ki jo neusahljivo zanima svet okoli nas. Že desetletje deluje v Društvu Kralji ulice, kjer je zadnja leta tudi predsednica. Je članica različnih nacionalnih in mednarodnih mrež ter združenj na področju brezdomstva, zasvojenosti in socialne izključenosti. Je tudi podpredsednica Združenja za socialno pedagogiko. Kot zunanja sodelavka Oddelka za socialno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani se vključuje v delo s študenti in študentkami pri različnih predmetih. V svojem doktorskem raziskovanju se posveča raziskovanju novih, prožnih pristopov dela z ranljivimi družinami.
Okrogla miza
V sklopu kongresa napovedujemo okroglo mizo: “Medinstitucionalno sodelovanje nasproti strokovnemu tribalizmu”.
Odprli bomo temo medinstitucionalnega sodelovanja na področju institucionalne vzgoje, ki je v zadnjih letih podvržena številnim spremembam in se praksa (so)delovanja šele oblikuje. Medinstitucionalno sodelovanje je ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne obravnave otrokom in mladostnikom, ki jih nameščajo v vzgojne ustanove, stanje v praksi pa nas pogosto postavlja v situacije, kjer se sprašujemo, ali smo oz. ali moramo postati multipraktiki?
Sodelujoče:
• Tina Kralj – socialna pedagoginja, moderatorka,
• Maja Povoden – socialna pedagoginja, Strokovni center Maribor, vzgojiteljica v stanovanjski skupini,
• Hermina Knuplež – socialna delavka, CSD Maribor,
• Ema Fene – mobilna socialna pedagoginja za dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah,
• Vanja Žmak – prof. sociologije in teologije, NIJZ – OE Maribor, Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti “Pogovorimo se”,
• mag. Mirjana Horvat Pogorelec – univ. dipl. pravnica, okrožna sodnica – svétnica.