Program

Kongres je v celoti potekal na spletu, in sicer 2 dni: petek, 16. oktober (že od jutra) in sobota, 17. oktober.


Pred tem pa so udeleženci imeli nekaj dela od doma, saj smo posnetke in predstavitve prispevkov naložili v spletno skupno mapo do katere so imeli 20 dnevni dostop. Vse to z namenom, da ne bi vse predstavitve potekale v realnem času na spletu, ker bi to pomenilo, da bi pred računalniki presedeli več kot 3 dni. Tako so se udeleženci z ogledom nekaterih vsebin pripravili od doma, na kongresu pa smo o vsebinah debatirali.

Za tak način dela smo se odločili, ker se zavedamo, da so spletna izobraževanja precej izčrpljajoča. Tako sta petek in sobota bila posvečena predvsem diskusiji, kar se vedno izpostavlja kot enega najpomembnejših in najkoristnejših elementov kongresa. Delali smo v manjših skupinah v virtualnih sobah (referati in delavnice) ter v skupni sobi (plenarna predavanja, okrogla miza…).


Tudi na tem kongresu smo imeli zelo zanimiv kulturno-zabavno večerno popestritev s predstavo “Človek na loncu”, za katero je poskrbel CIRKOKROG! 

Plenarni predavatelji

doc. dr. Špela Razpotnik, Docentka za področje socialne pedagogike, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Socialna pedagogika in skupnost v času »socialne distance«

V predavanju je raziskovala različna možna razmerja med socialno pedagogiko in skupnostjo, ki sta tradicionalno sicer tesno povezana koncepta, vendar pa ima tako prvi kot drugi več različnih možnih načinov razumevanja in konotacij, torej njun preplet prinašata celo paleto zanimivih razmislekov in podlag za refleksijo socialno pedagoškega delovanja v / s  / ob / zaradi / kljub (in kar je še drugih možnih predlogov) –  skupnosti.

Na podlagi nekaterih ključnih avtoric in avtorjev (npr. L. Eriksson, P. Freire, P. Mc Laren, I. Shor, K. Debenjak…) je odpirala različna razmerja med obema pojmoma, socialno pedagogiko in skupnostjo ter skupaj z občinstvom razmišljala o tem, kakšne preseke lahko tvorita, kakšna vprašanja odpirata in kakšne možnosti nam, strokovnjakinjam in strokovnjakom v teh kombinacijah ponujata.

Znotraj socialne pedagogike se je gibala med pojmovanji, ki si socialne pedagogike ne predstavljajo brez mobilizacijskega in emancipatornega potenciala, pa vse do pojmovanj, ki pristajajo na njene adaptivne cilje oz. se zadovoljijo z vlogo prilagajanja obstoječemu (brez preizpraševanja, preseganja, kritičnega odnosa do danih razmerij moči).

Znotraj konceptualiziranja skupnosti pa se je gibala vse od romantičnih konotacij skupnosti kot nečesa, kar pripada preteklosti in socialna pedagogika v sedanjosti lahko kvečjemu poskuša kompenzirati, pa vse do sodobnih pojmovanj, ki se izmikajo jasnim konceptualizacijam in iščejo elemente skupnosti tudi v povezovanju brez fizične bližine, na daljavo.

Cilj predavanja je skupaj s poslušalstvom odpreti paleto različnih možnih povezav med socialno pedagogiko in skupnostjo, pri čemer lahko zbrana skupnost prispeva k širitvi konceptualizacij, obenem pa je cilj, da vsakdo lahko najde zase relevantno vprašanje v preseku socialna pedagogika – skupnost.

Ana Bogdan Zupančič , Univ. dipl. soc. ped., asistentka za področje socialne pedagogike, UP PEF, Koper 

Sodobna socialna pedagogika v primežu individualizma ali kot njegova »alternativa«

Že zgodovinski pregled razvoja socialne pedagogike v mednarodni perspektivi nakaže, da se je le-ta večinoma nahajala v prostoru napetosti med posameznikom in družbo. V ta »medprostor« je umeščena tudi sodobna socialna pedagogika, ki z lastno »filozofijo« in posledično načini delovanja, med katere sodi tudi ti. »community work«, predstavlja eno od alternativ sodobni neoliberalni turbokapitalistični logiki z individualizmom na čelu. To nas vodi v kritično refleksivno razmišljanje o procesih, diskurzih in konceptih, ki  jo kot tako, »alternativo«, opredeljujejo in s pomočjo katerih lahko (os)mislimo njen družbeni položaj, status in vlogo na poti k neki novi realnosti, na preseku osebne in kolektivne profesionalne odgovornosti.

Rok Gumzej, dipl. soc. ped, svetovalec – LOGOUT, Center pomoči pri prekomereni rabi interneta

Virtualne skupnosti – Mladi v iskanju pripadnosti

Na svetu je trenutno nekaj čez 4,8 milijarde aktivnih uporabnikov interneta, kateri se dnevno uporablja za delo, izobraževanje ali zabavo. Mnogi pa so nov virtualni prostor na internetu izkoristili tudi za oblikovanje skupnosti. Skupnosti, ki povezujejo posameznike iz različnih koncev sveta, so lahko izjemno specifične in se v določenih pogledih močno razlikujejo od tradicionalnih. So bolj prehodne, zagotavljajo veliko mero anonimnosti in pogosto imajo jasno napisana pravila ter moderatorje. Zaradi svoje anonimnosti so lahko tudi rizične za razvoj različnih vrst spletnega nasilja, tako znotraj njih samih, kot tudi od zunaj. S strani zunanjih opazovalcev so te skupnosti lahko žrtve stigmatizacije. Skupnosti, kot so Furries, Flat-Earthers, Anti-vaxxers, Incels ali Bronies, sestavljajo posamezniki, ki v svojem vsakdanjem prostoru niso našli podpore za svoj življenjski stil ali prepričanje in so skozi željo po pripadnosti na virtualnem prostoru našli svoj prostor.

Večina teh posameznikov so mladostniki za katere imajo te skupnosti enak pomen, če ne še večji, kot tradicionalne. Delo z mladimi je danes posledično tudi delno delo v virtualnih skupnostih. V prispevku so predstavljene virtualne skupnosti, ki jih na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout srečujemo najpogosteje in so mladim v Sloveniji pomembne, kaj v njih najdejo in kaj se iz teh skupnosti lahko naučimo za boljše razumevanje današnjih mladostnikov.

Pišite nam in povežite se

V ZZSP si želimo čim več komunikacije z in med člani, pa tudi z vsemi ostalimi, zainteresiranimi za socialno pedagoške teme.

  • Bi se morda z veseljem udeležili kakšnega izobraževanja na določeno temo?
  • Bi se želeli vključiti v katero od aktivnosti ali biti njen nosilec/nosilka?
  • Pogrešate kakšno vsebino v biltenu ali na spletni strani?
  • Imate mnenje o kakšni temi, ki zadeva socialno pedagogiko, in bi ga radi podelili z ostalimi?
  • Bi nam radi kaj sporočili?

Pišite nam! Poštni predal, kjer pričakujemo vašo pošto: info@zzsp.org

Ali nas poiščite na FB strani in v FB skupini.

Donacija dohodnine

Državljani imamo sorazmerno malo nadzora nad porabo denarja, ki ga vplačamo v državno blagajno v obliki davkov. Vsak, ki oddaja dohodninsko napoved v Sloveniji, pa ima po zakonodaji možnost, da usmerja 1 % dohodnine tako, kot želi sam.

Na člane in vse, ki spremljate naše delo, se obračamo s prošnjo, da nam podarite svoj 1 % delež dohodnine, kot vam to omogoča država. To lahko storite tako, da izpolnete obrazec (ali namero sporočite preko sistema eDavki) in ga posredujete davčnemu uradu.

Za izpolnjevanje potrebujete naslednje podatke: Združenje za socialno pedagogiko, davčna številka 57411832 in delež dohodnine, ki ga želite nameniti.

Hvala!