Author Archive

18. srečanje sekcije socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli

Srečanje, ki smo ga tokrat posvetili vlogi socialnega pedagoga v času epidemije, je potekalo v torek, 30. 3. 2021, preko spletne platforme Zoom. Obravnavali smo aktualno šolsko situacijo v času epidemije, ki se dotika vloge socialnega pedagoga – vračanje učencev v šolo, stiske, ki jih otroci doživljajo ter iskanje možnosti, s katerimi lahko socialni pedagogi v dani situaciji razvijamo in krepimo močna področja učencev ter jih učimo socialnih veščin in drugih spretnosti.

Pismo podpore šolskim svetovalnim delavcem

Tudi ZZSP in SSPŠ podpirata poziv svetovalnih delavk in delavcev

S strani šolskih svetovalnih delavcev je bila na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podana pobuda za spremembo normativov na področju svetovalnega dela. Seveda jih tudi v Združenju za socialno pedagogiko in Sekciji socialnih pedagoginj in pedagogov v šoli pri njihovem predlogu podpiramo, saj tudi sami opažamo preobremenjenost šolskih svetovalnih delavcev in obenem naraščajoče stiske otrok in mladostnikov. Želimo jim, da se njihove vrste kmalu okrepijo!

Socialnopedagoški odnos v luči neznanega in mogočega

Andreja Grobelšek, dr. soc. ped.
Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva 10, 3000 Celje
andreja.grobelsek@gmail.com

Povzetek
Odnos, ki ga vzpostavljamo socialne pedagoginje in socialni pedagogi z ljudmi, s katerimi se srečujemo v strokovnem okolju, do različnih kontekstov in situacij, v katerih delujemo, in ne nazadnje do samega sebe, vidim kot temeljno »orodje« našega delovanja. V času spremenjenih razmer in nove normalnosti/realnosti, kot pogosto slišimo v tem času pandemije, ko vsak osebno začuti, kaj dejansko pomeni živeti v postmoderni družbi globalnih tveganj, se sprašujem, kako se ta odnos spreminja in kakšne oblike zavzema. Živimo in delamo namreč v nekem »vmesnem« času, ko ne vemo, kaj lahko pričakujemo od prihodnosti, marsikateri način, ki smo ga pri strokovnem delu poznali, pa vsaj trenutno ni mogoč.
V prispevku skušam utemeljiti, da je tudi pri delu na daljavo odnos živ in oseben ter ga je moč začutiti, doživeti, se nas dotakne, premakne, poveže, vendar pa nam je način, na katerega se to zgodi, (še) neznan. Znašli smo se v času in situaciji, ki nam pokaže, da smo pri svojem delu vsi na nek način »hendikepirani« in ranljivi (in končno je to normalno), pa vendar nam prav ta pozicija odpira nove možnosti za drugačen stik. Z odprto držo in pristno radovednostjo lahko odkrivamo nove razsežnosti mogočega, s čimer se obrne percepcija sveta okrog nas – kar vidimo, lahko tudi začutimo. Odnos, ki ga vzpostavljamo z drugimi, ima namreč vedno svoj odziv tudi v nas samih. Vedno se zgodi, in to ne glede na to, kje se srečamo (v živo ali s pomočjo tehnologije). V prispevku razmišljam, kaj vse je pri vzpostavljanju odnosa z ljudmi, s katerimi smo v stiku, pri delu na daljavo mogoče. Pri tem se osredotočam predvsem na kontekst in okolje ljudi, s katerimi vzpostavljamo odnos pri svojem delu, ter na pomen vidnih in zvočnih zaznav za vzpostavljanje medosebne povezanosti pri srečanju z njimi.

Ključne besede : socialna pedagogika, odnos, socialna distanca, refleksija, »nova normalnost«, nova marginaliziranost, komunikacija

Celoten članek si lahko naložite tu:

Socialna pedagogika in skupnost v času »socialne distance«

Špela Razpotnik, dr. soc. ped.
Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
spela.razpotnik@guest.arnes.si

Povzetek
V predavanju bom raziskovala različna mogoča razmerja med socialno pedagogiko in skupnostjo, ki sta tradicionalno sicer tesno povezana koncepta, vendar pa imata tako prvi kot drugi več različnih mogočih načinov razumevanja in konotacij. Njun preplet prinaša celo paleto zanimivih razmislekov in podlag za refleksijo socialnopedagoškega delovanja v/s/ob/zaradi/ kljub (in kar je še drugih možnih predlogov) skupnosti. Na podlagi nekaterih ključnih avtoric in avtorjev (npr. L. Eriksson, P. Freire, P. McLaren, I. Shor, K. Debenjak) bom odpirala različna razmerja med obema pojmoma, socialno pedagogiko in
skupnostjo ter razmišljala o tem, kakšne preseke lahko tvorita, kakšna vprašanja odpirata in kakšne možnosti nam, strokovnjakinjam in strokovnjakom, v teh kombinacijah ponujata.
Znotraj konceptualiziranja skupnosti pa se bom gibala vse od romantičnih konotacij skupnosti kot nečesa, kar pripada preteklosti in jo socialna pedagogika v sedanjosti lahko kvečjemu poskuša kompenzirati, pa vse do sodobnih pojmovanj, ki se izmikajo jasnim konceptualizacijam in iščejo elemente skupnosti tudi v povezovanju brez fizične bližine, na daljavo.
Povezave socialne pedagogike in skupnosti bom v nadaljevanju navezala na trenutne družbene razmere, ki izhajajo iz omejevanja stikov in posledično onemogočanja skupnosti, kot jo poznamo. Razmišljala bom o izzivih, ki jih to novo stanje prinaša stroki, in o posebno perečih temah, ki jih moramo kot strokovnjaki misliti v zvezi s tem. Predstavila bom tudi nekaj značilnih paradoksov, ki jih odpira sodobni čas, ki nas veže v zasebnost in osamo ter priklepa na elektronske naprave ter ki ustvarja nova razmerja med generacijami. Cilj predavanja je skupaj s poslušalstvom odpreti paleto različnih mogočih povezav med socialno pedagogiko in skupnostjo v sodobnem specifičnem času.

Ključne besede : socialna pedagogika, skupnost, socialna
izolacija, pandemija, socialna pandemija

Celoten članek si lahko naložite tu:

Sodobna socialna pedagogika v primežu individualizma ali njegova »alternativa«?

Ana Bogdan Zupančič, univ. dipl. soc. ped.
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
ana.bogdan.zupancic@pef.upr.si

Povzetek
Mednarodni zgodovinski pregled razvoja socialne pedagogike nakaže, da se je le-ta večinoma nahajala v prostoru napetosti med posameznikom in družbo. Njena vloga v nacionalnih kontekstih je bila predvsem »blažiti« posledice teh napetosti, kar jo opredeljuje kot korektivno prakso. Po drugi strani pa je vedno iskala tudi alternative obstoječim napetostim, ki so bile pogosto »nacionalno pogojene«. Tudi sodobna socialna pedagogika je še vedno umeščena v ta »medprostor« in z lastno »filozofijo« ter posledično načini delovanja, med katere sodita tudi »community work« in »community developement«, predstavlja eno od alternativ sodobni neoliberalni turbokapitalistični logiki z individualizmom na čelu. Oblika delovanja, usmerjena v skupnost, je v Slovenji sicer prisotna, vendar ni eksplicitno poimenovana kot taka, zato želimo izpostaviti razhajanja in vzporednice med na skupnost usmerjeno teorijo in prakso ter socialno pedagogiko v slovenskem kontekstu.
Tako ponudimo enega od mogočih izhodov iz pretiranega individualizma v sodobni edukaciji. Ob razmišljanju o alternativah pa moramo vedno znova tudi reflektirati lastno družbeno-politično situacijo, v kateri se prakse, ki temeljijo na prevladujočih diskurzih, prikazujejo kot načela in vodila za profesionalno udejstvovanje. Kritično refleksivno razmišljanje o družbeno-političnih procesih kot posledicah (bio)politike lahko nakaže
problematičnost prikazovanja nekaterih praks kot »alternativ«. Tako je prav taka refleksivna in kritična socialna pedagogika z intenco po nenehnem preizpraševanju ena izmed predlaganih »alternativ«, s katero lahko (os)mislimo njen družbeni položaj in vlogo na poti k neki novi realnosti, ki je tako v teoriji kot praksi na preseku individualizma in kolektivizma oz. osebne in kolektivne profesionalne odgovornosti.


Ključne besede : socialna pedagogika, alternativnost, skupnost, individualizem, socialna edukacija

Celoten članek si lahko prenesete tu:

4. spletna socialnopedagoška refleksija

“Digitalno in socialnopedagoško”

Ponovno smo se srečali na spletni refleksiji v torek, 15. 12. 2020, tokrat z naslovom “Digitalno in socialnopedagoško”. Ideja za temo je vzklila oktobra na 8. kongresu socialne pedagogike. Zbralo se nas je 24 socialnih pedagoginj iz celotne Slovenije, najbolj so bile zastopane socialne pedagoginje iz šolskega področja, nekaj iz zavodov in iz nevladnega sektorja. 

8. kongres socialne pedagogike “SKUPNOST V ČASU INDIVIDUALIZMA” na spletu

Kongres je v celoti potekal na spletu, in sicer 2 dni: petek, 16. oktober (že od jutra) in sobota, 17. oktober.

Pred tem pa so udeleženci imeli nekaj dela od doma, saj smo posnetke in predstavitve prispevkov naložili v spletno skupno mapo, do katere so imeli 20 dnevni dostop (10 dni pred in 10 dni po kongresu). Vse to z namenom, da ne bi vse predstavitve potekale v realnem času na spletu, ker bi to pomenilo, da bi pred računalniki presedeli več kot 3 dni. Tako so se udeleženci z ogledom nekaterih vsebin pripravili od doma, na kongresu pa smo o vsebinah debatirali.

KONGRES SE SELI NA SPLET

Spoštovane članice in člani Združenja za socialno pedagogiko ter seveda tudi ostali socialni pedagogi in pa vsi, ki vas socialna pedagogika zanima… lepo pozdravljeni!

V nadaljevanju je nekaj informacij o prihajajočem kongresu socialne pedagogike z nosilno temo “Skupnost v času individualizma“.
Vabljeni k branju!

Halo, pomagajte! Priročnik za strokovnjake na področju duševnega zdravja o specifičnosti telefonskega svetovanja med pandemijo

Na Pedagoški fakulteti Univerze Ljubljana so v sodelovanju s SKZP – Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo izdali prevod hrvaškega priročnika: “Halo, pomagajte!” Priročnik za strokovnjake na področju duševnega zdravja o specifičnosti telefonskega svetovanja med pandemijo.

Urejanje in strokovni pregled slovenskega prevoda je opravila kolegica dr. Mija M. Klemenčič Rozman.

Več o vsebini priročnika lahko izberete iz kazala. Vsekakor je to dobrodošlo strokovno gradivo v trenutnih razmerah.

Priročnik si lahko naložiti na povezavi: https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Halo_pomagajte.pdf

Pišite nam in povežite se

V ZZSP si želimo čim več komunikacije z in med člani, pa tudi z vsemi ostalimi, zainteresiranimi za socialno pedagoške teme.

  • Bi se morda z veseljem udeležili kakšnega izobraževanja na določeno temo?
  • Bi se želeli vključiti v katero od aktivnosti ali biti njen nosilec/nosilka?
  • Pogrešate kakšno vsebino v biltenu ali na spletni strani?
  • Imate mnenje o kakšni temi, ki zadeva socialno pedagogiko, in bi ga radi podelili z ostalimi?
  • Bi nam radi kaj sporočili?

Pišite nam! Poštni predal, kjer pričakujemo vašo pošto: info@zzsp.org

Ali nas poiščite na FB strani in v FB skupini.

Donacija dohodnine

Državljani imamo sorazmerno malo nadzora nad porabo denarja, ki ga vplačamo v državno blagajno v obliki davkov. Vsak, ki oddaja dohodninsko napoved v Sloveniji, pa ima po zakonodaji možnost, da usmerja 0,5 % dohodnine tako, kot želi sam.

Na člane in vse, ki spremljate naše delo, se obračamo s prošnjo, da nam podarite svoj 0,5% delež dohodnine, kot vam to omogoča država. To lahko storite tako, da izpolnete obrazec (ali namero sporočite preko sistema eDavki) in ga posredujete davčnemu uradu.

Za izpolnjevanje potrebujete naslednje podatke: Združenje za socialno pedagogiko, davčna številka 57411832 in delež dohodnine, ki ga želite nameniti.

Hvala!